Ministrica za mešanje zraka in PR digitalizacijo

Datum:

Namesto kopice reform, ki jih je obljubljala Golobova vlada, smo priča rušenju vsega dobrega, kar je naredila prejšnja vlada. Povrh tega smo v zadnjem času priča številnim aferam v zvezi z neracionalno porabo davkoplačevalskega denarja, pri čemer ni izvzeto niti področje digitalizacije. Ne dolgo tega je namreč odjeknila novica o nakupu slabše zmogljivih računalnikov v znesku več milijonov evrov javnih sredstev, in pojavilo se je vprašanje, komu in za kakšen namen bodo ti računalniki dani v uporabo.

Kako pomembne so digitalne kompetence v današnjem svetu, je dodobra razgalila covidna kriza. Ker pa je znano, da digitalizacija predstavlja gonilo razvoja, obstaja nevarnost, da se bo lahko tista država, ki bo pri tem zaostajala, znašla med manj razvitimi državami sveta. Da na področju digitalne preobrazbe ne bi več zaostajali za večjim delom Evrope, je v času Janševe vlade prišlo do ustanovitve Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, za vajeti katere je poprijel Mark Boris Andrijanič. V prvem letu delovanja je bila uresničena večina ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo, sklenjena so bila tudi partnerstva ključnega pomena (s podjetji, kot je Google), sprejet pa je bil tudi zakon o spodbujanju digitalne vključenosti.

Z izvolitvijo Roberta Goloba za premierja je mesto ministrice za digitalno preobrazbo prevzela inženirka elektrotehnike Emilija Stojmenova Duh. Njena izbira je marsikoga presenetila, saj gre za ministrsko mesto, ki spada v razrez vodilnega Gibanja Svoboda, sama pa je bila kandidatka za poslanko na listi SD. A ker ji preboj v parlament z le 783 glasovi ni uspel, je izkoristila priložnost in praktično čez noč prestopila k Robertu Golobu. Čeprav je s tem izdala matično stranko, so v SD njeno izvolitev na presenečenje večine pospremili z odobravanjem.

Ukinila digitalne bone za nakup računalniške opreme
Ministrica je marsikoga presenetila že na samem začetku, ko je na zaslišanje o digitalizaciji prišla z obsežnim fasciklom. To je namreč za ministrico na področju digitalne preobrazbe nekoliko neobičajno. A ker Golobova vlada uživa več kot udobno večino v parlamentu, seveda ni bilo dvomov o izvolitvi ministrice, ki je napovedala, da se bodo na spletu lotili sovražnega govora. Ni trajalo dolgo, ko je začela javno izražati kritiko na račun digitalnih bonov, čeprav je zakon, ki je uvedel te bone in brezplačne tečaje digitalnih veščin, podprlo več kot 15 uglednih organizacij vključno z osrednjimi slovenskimi univerzami in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Namesto da bi poskrbela za morebitne izboljšave, je ministrstvo z nespretnim izborom izvajalcev, kjer ni bilo mesta za organizacije, ki so v preteklosti ogromno naredile za e-opismenjevanje starejših, povzročilo pravcati kaos na področju izobraževanja starejših od 55 let. Projekta tudi niso razširili, ko so videli veliko zanimanje starostnikov, ampak so ga namesto tega ukinili, zaradi česar so starejši ostali brez tečajev.

Ko se kariera ministrice še ni niti dobro začela, si je tako že nabrala dobršno mero kritikov z obeh polov. A Stojmenova Duh se je odločila, da bo raje, kot se soočila z nasprotujočimi si mnenji, te preprosto blokirala. Kljub kritikam Janševe vlade na področju digitalizacije so na ministrstvu za digitalno preobrazbo pokazali, da se radi kitijo s tujim perjem. Pohvalili so se namreč s poročilom indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI2022 – Digital Economy and Society Index), kjer je Slovenija napredovala in se uvrstila na 11. mesto, kar je najvišja uvrstitev doslej. Pri tem so seveda s pridom »pozabili«, da za uvrstitev po nekaj tednih dela niso zaslužni sami. Seveda pa ni bilo hvalisanja, ko je aprila letos postalo jasno, da smo padli za deset mest v pripravljenosti na umetno inteligenco na lestvici vladnega indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco (AI), ki jo vsako leto objavi britansko podjetje Oxford Insights.

Nakup manj zmogljiv računalnikov na račun davkoplačevalcev buri duhove
Kot kaže, v času Golobove vlade neracionalni rabi davkoplačevalskega denarja ni videti konca. Portal Preiskovalno.si je namreč razkril, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi Stojmenova Duh, porabilo skoraj 6,5 milijona evrov (6.472.667,50 evra z DDV) za nakup 13 tisoč slabše zmogljivih prenosnih računalnikov. Javna sredstva so bila razdeljena med štiri podjetja: Unistar, Lamcom, Acord-92 in Gambit Trade. Vsakemu od njih je bilo dodeljeno 1,6 milijona evrov za nakup 3250 prenosnikov. A kar je najhuje, ko gre za javna sredstva, obstaja nejasnost okrog tega, komu bodo računalniki, ki za resnejše delo niso primerni zaradi slabše kakovosti grafične kartice in starejših procesorjev, sploh namenjeni.

Slika je simbolična. (Vir: Pixabay)

»Nakup računalnikov je bil opravljen za namen delovanja mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov MIRO, ki je bil uveden namesto digitalnih bonov v noveli zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ter opremljanje vrtcev in osnovnih šol, kjer sodelujemo z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom RS za šolstvo,« je v zvezi z nakupom sporočil piar ministrstva za digitalno preobrazbo. Ministrica pa je medtem dejala, da s pomočjo nakupa »izpolnjujejo zaveze iz zakona o digitalni vključenosti« in da naj bi bili ti namenjeni predvsem otrokom na socialnem robu.

Ker se je začelo javno problematizirati razkorak v odgovoru, je ministrstvo postreglo z razlago, da so računalniki namenjeni trem različnim skupinam prebivalstva: ranljivi skupini prebivalstva, vrtcem in osnovnim šolam, pravnim osebam javnega prava, prizadetim v poplavah in plazovih, ki jim je bila uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo oziroma izvajanje svoje dejavnosti. Ker je direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj za portal Preiskovalno.si dejal, da o novih računalnikih za šole in vrtce z ministrico nikoli niso govorili, prav tako pa o nakupu ni bil informiran niti predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, se dvom v zvezi z razpisom kar ne poleže. Še posebej, ker so izjavili, da so računalniki namenjeni poplavljencem. V času razpisa uničujočih poplav še sploh ni bilo, ampak so se pojavile nekaj tednov po njegovi objavi. Na ministrstvu so sicer glede razpisa vnovič pojasnili, da računalniki še niso bili dobavljeni in da morajo biti do 20. novembra. Državni sekretar Miroslav Kranjc pa ni znal povedati, zakaj ni bila pred nakupom opravljena konkretna analiza o prejemnikih računalnikov.

Poslanec SDS Tomaž Lisec od vlade terja odgovore na vprašanja v zvezi s smotrnostjo in pravilnostjo nakupa prenosnikov. (Vir: STA)

V SDS na vlado naslovili poslansko vprašanje
V zvezi z vprašanjem o smotrnosti in pravilnosti nakupa prenosnikov je poslanec iz vrst SDS Tomaž Lisec na vlado naslovil poslansko vprašanje. Vlado je povprašal o racionalnosti in pravilnosti nakupa prenosnikov ter opozoril na dejstvo, da so se osnovne šole z računalniki množično opremile v času epidemije covida-19, šolam pa je bilo razdeljenih dva milijona evrov za računalniško opremo. »Vlado Republike Slovenije sprašujem, kam bo ministrstvo za digitalno preobrazbo dejansko dalo 13 tisoč slabše zmogljivih prenosnikov,« je bil jasen Lisec in vlado vprašal tudi o neusklajenosti izjav ministrice, ki je pojasnjevala, da so računalniki namenjeni opremljanju vrtcev in osnovnih šol ter direktorja zavoda RS za šolstvo dr. Logaja, ki pravi, da o nakupu računalnikov z ministrico nikoli ni govoril. Ker so na ministrstvu za digitalno preobrazbo zatrdili, da naj bi računalniki romali tudi do poplavljencev, je Lisec vlado vprašal, koliko prenosnikov jim bodo namenili, koliko jih je že bilo razdeljenih in kdo vse bo do njih upravičen.

»Nabavi se 13 tisoč računalnikov, potem se pa ne ve, komu jih bodo dali. Niti se ne ve, ali je oprema tehnično ustrezna. Porabi se 6,5 milijona evrov in potem se išče »srečni dobitnik,« je ob vložitvi zahteve za sklic nujne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ kritično izpostavil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Ker nakup prenosnikov v razpisu ni mogel biti datumsko načrtovan za poplavljence, je Reberšek ministričin argument označil kot priročni izgovor in dodal, da želijo v stranki na nujni seji komisije izvedeti, koliko uničene in poškodovane opreme so prijavile občine in kam natančno bo šlo toliko računalnikov. Sicer pa ni prvič, da je v zvezi s Stojmenovo Duh prišlo do zahteve za sklic nujne seje. Julija letos je namreč omenjeno zahtevo podala SDS, ko je odjeknila novica o tem, kako je ministrica za digitalno preobrazbo na forumu na Kitajskem, ki nima nobene zveze z vsebino delovnega področja ministrstva za digitalno preobrazbo, razpravljala in se mrežila na račun davkoplačevalcev. Na ministrstvu so namreč priznali, da je stroške potovanja (letalske karte in bivanje) krilo ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Njen predhodnik kritičen do ministrice
Junija lani je bilo mogoče tudi slišati, da zavod Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIHS) preiskuje nepravilnosti v vodenju v letih 2018 in 2019, v času torej, ko je zavod vodila Stojmenova Duh. Ob tem se je pojavil tudi sum, naj bi bila evropski denar in projekte, ki so na razpisih pripadli DIHS, prenesla na projekt 4P DIH, ki je potekal v okviru Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, na kateri je predavala in prav tako tudi vodila omenjeni projekt. Ministrica je očitke zavrnila in zatrdila, češ da naj bi šlo v omenjeni zadevi samo za maščevanje.

»Naredili smo veliko korakov v pravo smer, začeli številne programe in projekte, a žal danes od vsega tega ni ostalo kaj dosti. Zdi se, da imamo danes namesto ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev. Takšnih zavodov pa imamo v aktualni vladi že dovolj,« je svojo kritiko do delovanja svoje naslednice za Domovino izrazil nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. V zvezi z afero nakupa prenosnikov pa je izpostavil, da bi moralo imeti digitalno opismenjevanje starejših prednost pred razmetavanjem denarja za zastarelo opremo, v zvezi s katero se pojavlja vprašanje, kdaj bo sploh uporabljena. Kakor koli, če se ministrica po mnenju večine ne more pohvaliti s posebnimi dosežki, pa se lahko vsaj s tem, da ji je uspelo v svoje domače mesto Maribor prestaviti del ministrstva, ki ga vodi.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Zakaj ne “fajtajo” za 200 tisoč Slovenk brez stalnega ginekologa?

Neiskrenost Inštituta 8. marec se razkriva z dejstvom, da...

Kakšne bodo posledice zaletave in aktivistične zunanje politike Tanje Fajon?

V Sloveniji in tujini je odmeval bizaren izraz žalosti...

Za Trumpovo dokumentacijo so bili pripravljeni tudi ubijati

Agenti FBI, ki so zasegli Trumpovo predsedniško dokumentacijo v...

Odtujenost prebujenske elite

V mnogih evropskih državah se krepi nezaupanje v politično...