Kot kaže neracionalni rabi davkoplačevalskega denarja v času Golobove vlade ni videti konca. Preiskovalno.si namreč razkriva, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi dr. Emilija Stojmenova Duh, porabilo kar šest milijonov evrov za nakup slabše zmogljivih računalnikov. Pri čemer pa sploh ni jasno, komu bodo v uporabo sploh dani. Ministrstvo namreč trdi eno, ministrica pa drugo.
Posel nakupa računalnikov v vrednosti 6 milijonov evrov je ministrstvo za digitalno prihodnost razdelilo med štiri podjetja: Unistar, Lamcom, Acord-92 in Gambit Trade. Vsakemu izmed njih je bilo dodeljeno 1,6 milijona evrov za nakup 3250 prenosnikov.
Po poročanju portala Preiskovalno.si je ministrstvo pod vodstvom dr. Emilije Stojmenove Duh naročilo 13 tisoč cenovno ugodnih prenosnih računalnikov. Računalniški strokovnjaki so namreč pojasnili, da gre za računalnike, ki za resnejšo delo sploh niso primerni. Gre namreč za prenosnike s slabšo kakovostjo grafične kartice, ki imajo starejše procesorje, cena posameznega prenosnega računalnika pa je znašala manj kot 500 evrov (cena skupaj z davkom). Toliko je tudi cena novega računalnika manjše, a še vedno zadovoljive zmogljivosti.
Kdo bo računalnike sploh uporabljal?
V zvezi z nakupom pa portal opozarja tudi na razkorak med odgovorom, komu bodo sploh kupljeni računalniki sploh namenjeni. “Nakup računalnikov je bil opravljen za namen delovanja mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov MIRO, ki je bil uveden namesto digitalnih bonov v noveli Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ter opremljanje vrtcev in osnovnih šol, kjer sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom RS za šolstvo,” so namreč sporočili iz piarja na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Ministrica pa medtem pravi, da se s pomočjo nakupa “izpolnjujejo zaveze iz zakona o digitalni vključenosti” in da naj bi bili ti namenjeni predvsem za otroke na socialnem robu.
V zakonu o digitalni vključenosti so otroci, dijaki, študenti opredeljeni kot ciljna skupina, šele nato pa sledijo ostali (učitelji, visokošolski delavci, neaktivni odrasli, upokojenci, invalidi …). Prav tako pa je ključna višina dohodkov. Če bi bili torej računalniki namenjeni za izobraževanje, bi pristojno ministrstvo moralo biti informirano o tem. Viri portala na ministrstvu navajajo, da še kar razmišljajo o prejemu prenosnikov. Tudi sama ministrica pa je priznala, da v rokah še nima dokumenta, ki bi potrjeval sprejem računalnikov.
Odgovor ministrstva, da naj bi prenosniki šli med drugim v vrtce, preseneča marsikoga. Kaj naj namreč počnejo najmlajši s prenosnimi računalniki? Ko so na portalu ministrico informirali z odgovori ministrstva, ki ga vodi, je ta povedala, da naj bi računalniki prišli prav vzgojiteljicam, ki delajo v vrtcih. Ob tem je navedla primer vrtca Jelka v Ljubljani, kjer se po njeno “lepo povezujejo z babicami in dedki, sodelujejo tudi s šolami v Indiji in na Poljskem”. “S tem presenetljivim odgovorom je ministrica povsem povozila prvotno navedbo, da je podlaga za nakup prenosnikov v zakonu o digitalni vključenosti. V njem pa vzgojiteljice ali drugi profili zaposlenih v vrtcih sploh niso omenjeni v nobeni od kategorij,” pa opozarjajo kritično na portalu.
Ž. N.