Dragi Miro!
Spoznala sva se davnega leta 2000 na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, ko si bil še priznani ustavni pravnik, jaz pa državni sekretar v Bajukovi vladi. Moja naloga je bila, da rešim problem tako imenovanih izbrisanih in poleg nekaterih drugih sem tudi tebe prosil za strokovno pomoč. Ni bilo zastonj, zato so davkoplačevalci tvoje pošteno opravljeno delo tudi pošteno plačali. Od takrat dalje sva bila znanca, ki nikoli nisva šla nemo eden mimo drugega, na ulici ali kjerkoli drugje sva si ob naključnih srečanjih vedno rekla vsaj “dober dan”. Tako se med bežnimi znanci tudi spodobi.
Dolgo časa niti nisem vedel, da si zunanji sodelavec državnega zbora, ki piše “neodvisna pravna mnenja” za potrebe državnega zbora, za menda skoraj 3.000 evrov mesečno. Pogosto sem tem tvojim “neodvisnim”, strokovnim in na Ustavi RS utemeljenimi mnenji verjel. Kakšna napaka. Nikoli si je ne bom mogel odpustiti, saj si se kasneje pokazal kot politik leve politične opcije za enkratno uporabo.
Tvoji sodelavci so mi povedali, kako si snoval politično stranko SMC.
Na začetku ste zgolj upali, “da boste faktor v politiki”, da boste dosegli okrog 10 poslancev. Ko pa so te mediji “nabildali” do vodstva, pa si nekega večera prekinil sestanek svojih ožjih sodelavcev in odšel v Murgle. Najbrž ni potrebno poudariti, da k Milanu Kučanu. Naslednji dan, ko si sestanek nadaljeval, pa sta bila ob tebi že dva nova sodelavca iz kroga Gregorja Golobiča. Svojo lastno stranko in sebe si že takrat očitno prodal stricem iz ozadja, seveda za ceno mesta predsednika vlade.
Pisalo se je leto 2014 in sledil je zaključek volilne kampanje.
Povsod po Sloveniji so bili izobešeni plakati s tvojo podobo, pri čemer pa ni bil prav nikjer izobešen plakat s sliko kateregakoli tvojega strankarskega kandidata. Mnogi so menda prav po tvojem navodilu odšli na dopust v tujino, da jih mediji ne bi našli in da ne bi slučajno izjavili kakšne neumnosti. Medtem pa je bil vodja opozicije v zaporu in to si si upal celo označiti za pošteno volilno kampanjo?! Nepoštene volitve si dobil s floskulami o pravni, pravični in pošteni državi in neodvisnem pravosodju!
Nato si postal predsednik vlade.
Naziv ustavnega pravnika je za večino državljanov veliko obetal, zame pa že takrat ne več. Tvoje prve poteze so bile zame veliko razočaranje. Svojim poslancem si naročil, naj odvzamejo poslanski mandat Janezu Janši. To naj bi bilo po tvojem ustavnem znanju v skladu z ustavo. Nikakor ne! Vsak študent prvega letnika pravne fakultete bi v seminarski nalogi moral prepoznati neustavnost takega početja. Ti tega seveda nisi prepoznal. Ne verjamem, da zaradi slabega pravnega znanja, verjamem pa, da zaradi politične slepote, ki te je doletela potem, ko si postal predsednik vlade, kar je kasneje potrdilo tudi Ustavno sodišče RS.
Nekega dne leta 2015 sva se srečala na hodniku državnega zbora. Pozdravil sem te z “dober dan”, pri čemer pa žal nisem bil več deležen tvojega odgovora. Zakaj nisi odzdravil, veš le ti, jaz takšnega ravnanja ne razumem.
No in danes si klonil.
Odstopil si z mesta predsednika vlade. Premagal te je državljan Vili Kovačič. Vrhovno sodišče je glede drugega tira in referenduma dalo prav njemu in ne tebi – ustavnemu pravniku. Če sem prav videl, je bil v senatu tudi mlad vrhovni sodnik Erik Kerševan v pomembni vlogi poročevalca. Po moji oceni glede na leta njegove starosti, tvoj študent. Če prav sklepam, gre za tvojo hudo blamažo, ko študent na realna pravna tla postavi svojega profesorja.
Naj zaključim z mislijo mladega tviteraša Tima Felleta: “Nečastno si prišel in nečastno odhajaš – le malo prepozno”. Pa mirno in uspešno predavateljsko kariero o ustavnem pravu ti želim. Naj temelji na izkušnjah. Ko pa se srečava, te bom spet prijazno pozdravil, in upam, da boš takrat tudi odzdravil.