Razlog, da vladajoča koalicija hiti s reformo sodstva, tiči drugje. Ta namreč po mnenju treh pravnih strokovnjakov ne naslavlja temeljnih vprašanj. Nasprotno – nova reforma sodstva bo po njihovem mnenju še dodatno poglobila nezaupanje v sodstvo, saj bo to še bolj netransparentno, hkrati pa se bo izničila vsaka kontrola javnosti.
“Cementiranje 100-odstotnega monopola tranzicijske levice”, je po mnenju nekdanjega premierja Janeza Janše razlog, da vladajoča koalicija hiti z reformo sodstva. In kaj drugega bi lahko bil razlog, ko pa mu nasprotujejo celo pravni strokovnjaki? Dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in Jan Zobec so si enotni – reforma ne bo rešila ključnih vprašanj, prinesla pa bo še več nezaupanja v sodstvo.
“Kadarkoli politika depolitizira karkoli ali kogarkoli nas to mora, kot smo se to lahko naučili na primeru RTVS, zares skrbeti,” je za Radio Ognjišče dejal Avbelj. Do predlagane spremembe je namreč prišlo z namenom “depolitizacije” in po vsem videnem s strani Golobove vlade, je jasno “kam pes taco moli”. Dodaja, da sprememba o prenosu imenovanja ne bo smiselna, saj bi se morala sprememba zgoditi na sistemski ravni. Kritičen do besede “depolitizacije” je tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Spominja ga namreč na prejšnji demokratični režim in trdi, da ta ne bo rešila slovenskega sodstva, saj problem sodstva po njegovem mnenju “ni vtikanje politike od zunaj, ampak znotraj sodstva, in ta najbolj duši sodniško neodvisnost.”
Problem neodvisnosti sodstva je od znotraj
Glavni problem v spremembi o prenosu imenovanja vidi v tem, da imajo na sestavo sodnega sveta vpliv oligarhične strukture v sodstvu, njihovi kandidati “po navadi dobijo večino”. Doslej je obstajala možnost, da se je kandidata po razpravi o primernosti razpravljalo, po sprejetem predlogu pa niti te opcije ne bi bilo več. Da je “predlog neprepričljiv in v nasprotju z načelom pravne države in ustavne demokracije iz najmanj treh razlogov,” je za Ognjišče komentiral Letnar Černič, saj kot je dejal, ta posega v že tako krhko razmerje in delitev moči med tremi vejami oblasti, hkrati pa odvzema pristojnost zakonodajni veji in s tem pretrga vez med ljudstvom in sodno vejo oblasti. O političnem vplivu meni, da ga je nemogoče odstraniti, “strokovnjaki že desetletja opozarjajo, da težave pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva v postkomunističnih državah ne gre iskati le zunaj sodstva, temveč tudi znotraj”.
Dr. Letnar Černič pri tretjem razlogu deli mnenje z Zobcem, ki je prepričan da bi nova reforma sodstvo še dodatno “zaprla”. “Negativna posledica je nadaljnja krepitev korporativizma v sodstvu nadaljnja krepitev sodnih oligarhij in zaprtost sodstva in odgovornost sodstva samemu sebi. Sodstvo se bo še bolj zaprlo v ta svoj mehurček, mehanizem zavor in ravnotežij bo še bolj oslabljen oziroma tako rekoč ga ne bo več, ker smisel delitve oblasti ni v tem, da bi bila vsaka oblast ločena v svojem mehurčku neodgovorna druga drugi, ampak je ravno v tem ločitev oblasti, da druga drugo kontrolirajo, nadzirajo,” je pojasnil.
Spomnimo na predlog reforme
Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Za sprejetje tega zakona bi morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.
T. B.