Včeraj se je na Hrvaškem mudil indijski predsednik Narendra Modi. Obisk vodje največje demokracije na svetu bi moral služiti tudi kot opomin slovenski diplomaciji in vladi. Obdobje velikih geopolitičnih sprememb prinaša nevarnosti in priložnosti. Slovenska oblast prvih ne razume, drugi pa ne izkorišča.
Modija sta sprejela premier Andrej Plenković in hrvaški predsednik Zoran Milanović. V središču pogovorov je bila gospodarska izmenjava. Indija in Hrvaška sta se zavezali poglobiti gospodarsko sodelovanje na področju trgovine, farmacije, informacijskih tehnologij, izobraževanja in kulture. Trgovinska menjava med državama trenutno znaša 250 milijonov dolarjev, poroča STA.
Sosedje pa očitno tudi spretno izkoriščajo dejstvo, da trenutno predsedujejo iniciativi Treh morij. Ta ob podpori ZDA združuje 13 držav članic EU, ki se geografsko umeščajo v območje med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. Članica omenjenega foruma je tudi Slovenija, a svojega članstva, vsaj vlada Roberta Goloba ne jemlje pretirano resno. Zato pa to toliko resneje jemljejo sosedje.
“Menimo, da je Modijeva pobuda o vzpostavitvi gospodarskega koridorja med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo odlična priložnost, da povežemo Hrvaško kot sredozemska vrata srednje Evrope z Indijo in njenim gospodarstvom ter trgom,” je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Plenković.
A short while ago, landed in Zagreb, Croatia. This is a special visit, the first ever by an Indian Prime Minister to a valued European partner. I am grateful to Prime Minister Andrej Plenković for the special gesture of welcoming me at the airport.@AndrejPlenkovic pic.twitter.com/1qlA8sca1V
— Narendra Modi (@narendramodi) June 18, 2025
Geopolitično ozadje
Državi bosta odslej sodelovali tudi na varnostnem področju. Po Modijevih navedbah bosta naredili načrt povezovanja na področju usposabljanja, vojaške izmenjave kot v “celotni obrambni industriji”. Zavezo po sodelovanju na obrambnem področju je potrebno razumeti v geopolitičnem kontekstu. Sosednja Srbija na obrambnem področju aktivno sodeluje s Kitajsko. Srbija pri Kitajcih kupuje vojaško opremo, med drugim protizračne sisteme, izvaja skupne vojaške vaje, sodelujejo pa tudi na področju notranje varnosti. Kitajska je hkrati največja geopolitična tekmica Indije, ki je sedaj svojega regionalnega partnerja našla na Hrvaškem. Tako se rivalstvo med Indijo in Kitajsko izkazuje tudi v regionalnem kontekstu in rivalstvih Zahodnega Balkana.
Plenković je sicer na slavnostni večerji na čast gostu pohvalil indijska prizadevanja za spodbujanje miru. Kot je povedal, je pod Modijevem vodstvom Indija postala močan zagovornik globalnega juga in močan glas na mednarodnem prizorišču. Oba voditelja sta se sicer strinjala, da svetovnih problemov ne bi smeli reševati z vojnami, temveč z diplomacijo in dialogom, pri čemer je potrebno spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost vseh držav.
Slovenska diplomacija: Zlagani feminizem, žalovanje za islamisti in posvajanje opic
In slovenska diplomacija? V času vlade Roberta Goloba je ostala brez vidnih uspehov. V času pred zadnjimi državnozborskimi volitvami nam je (takrat še) pretendentka za zunanjo ministrico Tanja Fajon obljubljala vrnitev k “jedrni Evropi”. Po volitvah je napovedala feministično zunanjo politiko oz. zunanjo politiko deklic. Nato pa se je skoraj nemudoma po tem začela povezovati z državami oz. režimi na t. i. “avtoritarni osi”. Obsodila je Izrael, ker je začel onesposabljati teroristična gibanja, kot sta Hamas in Hezbolah, po nesreči nekdanjega iranskega predsednika Ebrahima Raisija pa je razglasila žalovanje. Raisi je bil sicer znan kot “klavec s Teherena”. Ostali predstavniki oblasti so svoje mednarodno delo zreducirali na raven turističnih izletov.
Zadnjo takšno pot je izvedla Nataša Pirc Musar, ki se je na afriški turneji skupaj s tamkajšnjimi partnerji zavzela za boj proti podnebnim spremembam in revščini. Ko se je po Afriki mudila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, pa je posvojila opico.
Ž. K.