Iranska opozicijska voditeljica Marjam Rajavi je evropske poslance opozorila, da je trajni mir na Bližnjem vzhodu odvisen od spremembe iranskega režima. K spremembi le tega pa morajo po njeno prispevati Iranci sami z organiziranim odporom.
“Kriza zamenjave oblasti je zdaj zajela celotno klerikalno diktaturo – gre za resničnost, ki je vidna vsem,” je izpostavila voditeljica Nacionalnega sveta iranskega odpora (NCRI). Petkov presenetljivi napad Izraela, ki je sprožil širši konflikt, Marjam Rajavi, označuje kot začetek novega ključnega poglavja tako v notranji krizi Irana kot tudi v širši dinamiki regije.
“Bistveno je poudariti, da je osrednji in trajajoči konflikt – ki poteka že 44 let, od 20. junija 1981 dalje – boj iranskega ljudstva in iranskega odpora proti vladajočemu verskemu fašizmu,” je izjavila Rajavi in dodala, da zamenjava tega režima s strani iranskega ljudstva in iranskega odpora ostaja edina izvedljiva rešitev.
Politika popuščanja opogumila klerikalni režim
V svojem govoru je opozicijska voditeljica spomnila evropske zakonodajalce, da je pred 21 leti že stala pred istim parlamentom in pozvala k podpori tretje možnosti za Iran – ne politiki popuščanja in ne vojni, temveč zamenjavi režima, ki jo vodi iransko ljudstvo in organizirani odpor. Takrat je opozorila, da bo popuščanje klerikalni režim le opogumilo in na koncu v vojno potegnilo tudi Zahod. Pri tem se je sklicevala na lekcije iz zgodovine in opozorila pred ponovitvijo napake pri vodenju politike popuščanja ter kot svarilo navedla izkušnjo iz Münchna.
Rajavi je po poročanju Breitbarta poudarila, da so se njena pretekla opozorila uresničila, saj je politika popuščanja opogumila režim in prispevala k sedanji vojni. Iranski odpor po njenih besedah nikoli ni verjel v možnost reform znotraj režima. “Verska diktatura je sama po sebi nezmožna reform,” je poudarila in dodala, da je jedro režima vedno temeljilo na terorizmu in fundamentalizmu s stalnim prizadevanjem za jedrsko orožje in brez pripravljenosti opustitve obogatitve urana.
“Sklep je jasen,” je izjavila Rajavi. Rešitev te vojne in krize je po njenih besedah v strmoglavljenju tega režima in spremembi režima s strani iranskega ljudstva in njihovega odpora. Kot edino alternativo je izpostavila Nacionalni svet iranskega odpora, saj ta temelji na 44-letni zgodovini organiziranega boja proti islamski republiki. Resničnih sprememb po njeno ni mogoče vsiliti od zunaj. Ob tem je opozorila na težavno iransko zgodovino zunanjega vmešavanja (od britanske vzpostavitve monarhije do državnega udara leta 1953, ki je bil podprt s strani Cie), ki je po njeno tlakovala pot vzponu Alija Hameneja.
Ljudstvo zahteva svoboden Iran
Po šestih desetletjih upiranja tako proti monarhiji kot teokraciji je izjavila: “Ljudstvo Irana ne bo sprejelo nobene oblike diktature – zahtevajo svobodo. Da, svoboden Iran. Točno zato sem danes tukaj.” Opozicijska voditeljica je predstavila tudi vsebino načrta za demokratično prihodnost Irana v desetih točkah, ki uživa podporo več kot štiri tisoč poslancev, 130 nekdanjih svetovnih voditeljev, 80 Nobelovih nagrajencev in večine Predstavniškega doma ameriškega kongresa.
Načrt predvideva postavitev prehodne vlade, ki bi državo vodila do razpisa svobodnih volitev in ustanovitve sekularne republike. Vključuje tudi splošno volilno pravico, vzpostavitev tržnega gospodarstva, enakost spolov in etničnih skupin, ločitev cerkve in države ter miroljubno, jedrsko neoboroženo zunanjo politiko.
Ž. N.