“Tudi v poslanski skupini SDS menimo, da bi moralo biti mesto pokopa žrtev iz Jame pod Macesnovo Gorico v Ljubljani kot slovenski prestolnici. Vendar pa imamo v Ljubljani še vedno na oblasti ljudi, ki žrtvam še vedno odrekajo pravico do groba, ki je osnovna človekova pravica,” je na današnji seji DZ opozoril poslanec SDS Mojškerc.
Premetavanje kosti pomorjenih iz komunale Kočevje v kostnico Škofja Loka, brez soglasja svojcev, danes obravnava komisija DZ. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je namreč vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Na seji želijo obravnavati točko z naslovom Pieteten in dostojen pokop pobitih žrtev iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico. Seja je potekala od 14. ure dalje.
Sejo je vodil poslanec SDS Jože Tanko. Poleg njega so na seji sodelovali: poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček, poslanec SDS Rado Gladek, poslanec Svobode Teodor Uranič. Vabljeni so bili še: poslanec SDS Zoran Mojškerc (v imenu predlagatelja), minister za obrambo Borut Sajovic (se je pridružil z zamudo), urad predsednice republike, nekdanji župnik župnije Kočevje, dekan Anton Gnidovec, dr. Jože Dežman (Komisija vlade RS za reševanje vprašanje prikritih grobišč), dr. Janez Juhant (Društvo Združeni ob Lipi sprave), dr. Matija Ogrin (predsednik Nove slovenske zaveze), izr. prof. dr. Mitja Ferenc (zgodovinar), Peter Sušnik, dr. Jože Možina (zgodovinar), Nada Trpin Jereb, Ivana Arvaj, Ivo, Ivana Černelič, Marija Zgonc, Stanko Hosta itd.
Poslanec Mojškerc je uvodoma pojasnil, zakaj so se v poslanski skupini SDS odločili za sklic seje. Izpostavil je problem države s pokopom po vojni pomorjenih in žrtev revolucionarnega terorja med samo vojno. Spomnil je, da se vprašanje vedno odpre ob kakšnem novem nepietetnem dejanju aktualne vlade, ki žrtve dodatno poniža. Vendar pa nekateri primeri ustreznih pokopov po njegovem kažejo, da je pokojnim mogoče izkazati ustrezno pieteto. Prav zato ni razloga, da ne bi mogli enako ravnati tudi v primeru žrtev iz Jame pod Macesnovo Gorico. “Zato nas je toliko bolj razočarala odločitev Ministrstva za obrambo, ki je 31. marca 2025 pričelo s prenosom posmrtnih ostankov več kot 3.000 žrtev medvojnega in povojnega nasilja.”
Mojškerc: Mesto pokopa žrtev iz Jame pod Macesnovo Gorico naj bo v Ljubljani!
Mojškerc je v nadaljevanju spomnil, da so bili posmrtni ostanki doslej shranjeni v zabojnikih, v garaži Komunale Kočevje, zdaj pa bodo začasno premeščeni v državno kostnico v Škofji Loki. Prikrito grobišče Jama pod Macesnovo Gorico, iz katerega so bili ostanki žrtev povojne morije ekshumirani, ostaja eno najbolj pretresljivih mest množičnih pobojev v Sloveniji. Lahko se strinjamo, da prostori Komunale Kočevje niso primeren prostor, vendar pa je pri takšni odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenja svojcev in še nekaterih drugih organizacij, ki so soglasno nasprotovale začasni preselitvi, dokler ne bo določena trajna lokacija pokopa, za katero tudi v poslanski skupini SDS menijo, da bi morala biti v Ljubljani kot slovenski prestolnici.
Pokop žrtev je temeljna civilizacijska norma: Med žrtvami so tudi ženske in otroci!
Ob tem je spomnil, da imamo v Ljubljani še vedno na oblasti ljudi, ki žrtvam še vedno odrekajo pravico do groba, ki je osnovna človekova pravica. Spomnil je še, da se je razvoj civilizacije, kot jo poznamo danes, začel, ko je človek za svoje prednike pričel urejati grobove. Mojškerc: “Tako da govorimo tudi o osnovni civilizacijski normi.” V svoji noriji gredo vladajoči v Ljubljani celo tako daleč, da žrtve imenujejo za “izdajalce naroda”. Med posmrtnimi ostanki je namreč mogoče najti ženske in otroke, ki zagotovo niso sodelovali v kakršnem koli oboroženem konfliktu, so pa bili pripadniki družin, ki niso bile po godu novi revolucionarni oblasti, kar je bil njihov edini “greh”.
Socializem je povzročil več žrtev kot vsi okupatorji skupaj!
In to se dogaja ob zavedanju, da predstavniki okupatorskih vojsk na glavnem ljubljanskem pokopališču imajo svoje mesto! Tako nemška kot italijanska vojska imata svoje grobišče na Žalah. Več kot 30 let po vzpostavitvi demokratičnega sistema v naši državi to vprašanje še vedno ni rešeno. Nihče od svojcev pomorjenih ni nikdar izrazil želje po maščevanju, zato toliko bolj čudi odpor do rešitve tega vprašanja. Mojškerc meni, da je “ponosnim naslednikom” težko priznati resnico, zato toliko odpora, da je bil prejšnji režim nedemokratičen in totalitaren, v Sloveniji pa je povzročil več žrtev, kot vsi okupatorji skupaj. Denimo na Hrvaškem ni težav s sistematično ekshumacijo in pokopom. Spomnil je tudi na vladno ukinitev Nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je nedoumljivo tudi za evropski politični prostor. Po drugi strani pa levica časti spomin na žrtve v Srebrenici, kar kaže na dvojna merila.
Juhant: Bi se do pokojnih obnašali enako, če bi šlo za vaše svojce?
Naslednji je dobil besedo Juhant, ki je uvodoma spregovoril o svojem stricu, ki je bil primoran iti v nemško vojsko, po vojni pa je bil zaprt v Litiji, zatem pa premeščen v Novo mesto, naposled pa je končal v taborišču Šentvid nad Ljubljano ter ga tudi preživel. Sicer je bil invalid, ker je izgubil roko, pozneje pa zbolel za multiplo sklerozo … V nadaljevanju se je dotaknil žrtev iz Jame pod Macesnovo Gorico, ki so sedaj v kostnici, da so posmrtni ostanki zgolj v drugem kraju, žrtve pa ostajajo v vrečah, in da se dostojen pokop še vedno ni zgodil, je narobe. Posebej je spomnil, da žrtve imajo svojce. Vse prisotne je vprašal, kaj bi bilo, če bi bil to njihov starš, stari starš ali stric itd. “Bi se enako obnašali do njih? Gre za to, da v demokratični Sloveniji vendarle postanemo ljudje!” Dejal je še, da tudi pri predsednici republike Nataši Pirc Musar in članih vlade ne vidi, da bi zadeve reševali človeško in dostojno ter v skladu z mednarodnim pravom.
Ogrin: Predstavljajmo si nemško družbo, ki ne bi obsodila nacizma in holokavsta!
Ogrin pa se strinja, da je kostnica vseeno bolj primerna za hrambo posmrtnih ostankov kot kočevska komunala (v prostorih, predvidenih za komunalne tovornjake), gre pa še vedno za kosti, ki čakajo na pokop. Zadevo je treba urediti v skladu z željami svojcev in dostojanstvom vseh pokojnih. “K pietetnemu pokopu spada tudi zavest, da je šlo v primeru za velikanski zločin! Zlasti levi del politike pa ne more zavzeti stališča in opredelitve do tega velikanskega zločina. Predstavljajmo si, kakšna bi bila nemška družba, če ne bi bila sposobna zavzeti obsojajočega odnosa do holokavsta in do hudih zablod nacizma. Odgovor je verjetno ta, da bi bila v nekem smislu podobna slovenski družbi.”
V slovenski družbi tovrstna strahotna vprašanja odrivamo in se delamo, kot da ne obstajajo. Ni pa najhujše to, da pomorjeni niso dostojno pokopani, ampak to, da je slovenska družba v stanju shizofrenega odmikanja, tajenja in odrivanja težavnih vprašanj. V slovenski družbi bi morali vsi obžalovati te strahotne reči, kar bi bilo ključno za nadaljnjo rešitev zadeve. Pri tem pa bi morala pomagati tudi politika, da takšne zločine odkloni. Spomnil je, da po toliko letih še vedno nimamo bele knjige žrtev druge svetovne vojne in revolucije. Ogrin: “Uradno država ne ve, kdo je v 2. svetovni vojni umrl. Je to normalno?” Na področju evidence umrlih je veliko nereda tudi na partizanski strani, je še opozoril. Pri vsem skupaj pa ne gre le za odnos družbe do pokojnih, ampak tudi do resnice. Ključno je, da država Slovenija ta grozovit zločin obsodi.
Domen Mezeg