»Počistil bom Molenbeek! Tega ne moremo več sprejeti, pogledati moramo, kako se bomo te težave lotili in jo izkoreninili enkrat za vselej,« je dejal Jambom, belgijski notranji minister. Sledi, ki so jih za sabo pustili storilci pariškega pokola, namreč vodijo v omenjeno bruseljsko četrt, kjer je včeraj v okviru preiskave prišlo do streljanja med policijo in osumljenci.
Četrt Molenbeek, znano gojišče džihadistov, je od središča Bruslja, če potujete s podzemno železnico, oddaljena le 30 minut. Tu živi predvsem slabo integrirano muslimansko prebivalstvo, znotraj katerega se napajajo teroristične celice, ki nato izvajajo napade v bližnjih evropskih prestolnicah.
Vse poti vodijo v Molenbeek
Francoski preiskovalci so na prizorišču pariškega pokola našli dva avtomobila z belgijskimi registracijskimi številkami. Sled jih je nato vodila v Bruselj, v zdaj že zloglasno četrt Molenbeek, v kateri so si zlikovci za svoj morilski podvig izposodili oba avtomobila. Medtem ko tam potekajo preiskave, mnogi opozarjajo na problematiko četrti.
»Skoraj vedno je povezava z Molenbeekom. Poskusili smo s preprečevanjem. Postati bomo morali represivni. Sedaj plačujemo ceno za našo popustljivost in neaktivnost,« je dejal Charles Michel, belgijski premier.
Med drugimi so bili iz Molenbeeka naslednji teroristi:
-
Mehdi Nemmouche, ki je v judovskem muzeju v Bruslju ustrelil štiri ljudi.
-
Ayoub El-
Khazzani, ki se je z avtomatsko puško vkrcal na vlak za Pariz, a sta ga na srečo onesposobila dva ameriška vojaka na dopustu. -
Osumljenec, ki je sedaj v sodnem procesu, ker je osumljen, da je prodal orožje strelcem za pokol novinarjev časopisa Charlie Hebdo.
Poraz multikulturne politike
Molenbeek je s svojimi urejenimi vrstnimi hišami videti kot povsem običajno predmestje, a je četrt, v kateri je večina prebivalcev priseljencev iz Turčije in Maroka, primer spodletele integracije. Da je temu tako, priča kar 30-odstotna brezposelnost, kar ne čudi, saj je Belgija država, v kateri obstaja največja razlika med zaposlenostjo domačinov in priseljencev.
Opisane razmere očitno predstavljajo plodna tla za razvoj fundamentalizma. Islamske teroristične organizacije so iz omenjene četrti, v kateri sicer stoji kar 22 mošej, uspele rekrutirati 100 borcev, ki so odpotovali na vojna območja v Siriji. Iz Belgije je v Sirijo odšlo vsega skupaj 800 borcev, kar je glede na število prebivalcev v tej državi največ v Evropski uniji.
Bi policisti lahko preprečili napade, če bi bili bolje organizirani?
Belgija je priljubljena lokacija islamskih skrajnežev predvsem zaradi velikega deleža muslimanskega prebivalstva in relativne bližine velikih evropskih mest. Belgijske oblasti zaradi tega policiji namenjajo dodatna sredstva, notranji minister Jambon pa meni, da je del problema tudi slaba organiziranost policije.
»Bruselj je relativno majhno mesto, ima le 1,2 milijona prebivalcev. Kljub temu ima šest policijski oddelkov. New York ima 11 milijonov ljudi. Koliko policijskih oddelkov ima? Enega,« je komentiral Jambon.
Razdrobljenost policijskih enot naj bi bila problematična zaradi upočasnjene izmenjave informacij, kar pa je v okoliščinah, ko časa ni na pretek, izrednega pomena.
Žiga Korsika