Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila izjemno uspešna, saj je projektni ekipi za zbiranje vzorcev vzorce iztrebkov posredovalo skoraj 1.000 sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev. Skupaj so zbrali 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, v katerih so zaznali 656 različnih medvedov (261 samcev in 395 samic).
S pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova so v mednarodnem projektu Monitoring medveda ocenili, koliko medvedov so pri štetju izpustili, in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta znaša 737 medvedov (695–797; 95 % CI). Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjajo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovijo, da je slovenska populacija v zadnjih 16 letih ves čas približno linearno naraščala. Populacija se je od zadnjega genetskega štetja tudi malo prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja. V Alpskem prostoru še vedno zaznavamo le samce.
S pomočjo zbranih genetskih vzorcev so strokovnjaki še ugotovili, da se je v zadnjih 10 letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj so v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspeli zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh 45 osebkov so le 9 osebkov zaznali na obeh straneh avtoceste, kar daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.
Na podlagi rezultatov genetskega štetja pa so naredili še korak dlje. Prof. dr. Klemen Jerina z ljubljanske Biotehniške fakultete je izračunane genetske ocene skupaj s podatki o odvzemu medveda uporabil za napoved dinamike populacije rjavega medveda od izvedbe genetskega štetja naprej. Njegovi izračuni so pokazali, da imamo spomladi 2025 v Sloveniji 954 medvedov (880–1050; 95 % CI), pri čemer gre tukaj za največjo letno številčnost (po poleganju mladičev in pred smrtnostjo, ki se bo zgodila tekom leta).
Glede na navedene podatke strokovnjaki ocenjujejo, da je populacija medvedov v Sloveniji v zelo dobrem stanju, genetsko štetje pa nam omogoča dobro poznavanje naše medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje.
C. Š.