Evropska komisija je predstavila strategijo za izboljšanje pripravljenosti na krize, ki med drugim vključuje priporočilo, da bi morali imeti prebivalci vsaj 72-urne zaloge osnovnih potrebščin za krizne razmere. Hkrati namerava EU okrepiti mehanizme civilne zaščite in povečati sposobnost odzivanja na različne grožnje. Kaj to pomeni za prihodnost Evrope? Ali nas Bruselj pripravlja na vojno?
Pristojna evropska komisarka Hadja Lahbib je ob predstavitvi strategije poudarila, da se Evropska unija sooča z vse bolj prepletenimi grožnjami, med katerimi so: ruska agresija na Ukrajino, kibernetske grožnje, ki prihajajo prek mobilnih telefonov, računalnikov in družbenih omrežij, naravne katastrofe in zdravstvene krize, morebitni napadi na kritično infrastrukturo, kot so električna omrežja in vodovodna infrastruktura.
Po njenem mnenju ima EU dve izbiri: ali ignorira resničnost ali pa se nanjo pripravi. Bruselj se je očitno odločil za drugo možnost.
Kaj prinaša nova strategija?
Strategija za izboljšanje pripravljenosti vključuje več kot 60 ukrepov na sedmih področjih. Med ključnimi točkami so:
- Pripravljenost prebivalcev – vsaka država bo določila, katere zaloge so nujne za njene prebivalce. Bruselj priporoča vsaj tri dni hrane in vode, smernice za članice pa bodo pripravljene prihodnje leto.
- Zagotavljanje zalog na evropski ravni – oprema in potrebščine za krizne razmere, od naravnih katastrof do morebitnih vojaških konfliktov.
- Vzpostavitev kriznega usklajevalnega centra EU do leta 2027. Ta bo deloval v okviru obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in se osredotočil na obvladovanje kriznih situacij.
- Krepitev mehanizma EU za civilno zaščito, ki bo omogočil hitrejše in učinkovitejše delovanje v primeru kriznih razmer.
- Tesnejše sodelovanje med civilnimi službami in vojsko – predlog vključuje tudi skupne vaje na ravni EU, kar bi lahko nakazovalo večjo vojaško pripravljenost Evrope.
- Sodelovanje z Natom in zasebnim sektorjem – EU načrtuje boljše povezovanje z vojaškimi in zasebnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti.
Today, the EU launches its new #Preparedness Strategy.
“Ready for anything” — this must be our new European way of life. Our motto and #hashtag. pic.twitter.com/fA1z8ZvMDA
— Hadja Lahbib (@hadjalahbib) March 26, 2025
Ali gre za vojaško pripravljenost ali previdnost?
Dejstvo, da EU spodbuja zalaganje prebivalcev z osnovnimi potrebščinami, nakazuje na to, da se želi unija izogniti kaosu v morebitnih kriznih razmerah. Takšni pozivi sicer niso brez precedensa – tudi druge države, kot so Švedska, Nemčija in Finska, že leta opozarjajo svoje prebivalce, naj bodo pripravljeni na nepričakovane dogodke. Hkrati pa strategija jasno kaže, da se EU ne pripravlja zgolj na naravne katastrofe ali energetske izpade, ampak tudi na možnost vojaških konfliktov.
Sara Kovač