“Poskrbeti moramo za ljudi, jim lajšati trpljenje, ne pa jih umoriti,” o novem predlogu zakona o evtanaziji ocenjujejo v največji opozicijski stranki SDS.
Predlog zakona o evtanaziji je že drugič v zakonodajnem postopku, in sicer na predlog treh koalicijskih strank (Svoboda, SD, Levica). V opozicijski SDS so zato zahtevali splošno razpravo.
V Svobodi poudarjajo, da zakon uvaja dodatno možnost za trpeče pri terminalno bolnih ljudeh, pri katerih ni nikakršne možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja. Trpeči človek bo lahko “pomoč” v obliki smrtonosne injekcije dobil kar doma. Pri tem so se naslonili na mnenje Janka Pleterskega, da ima vsak človek pravico, da si kadar koli vzame življenje.
Dostojanstvo v samomoru
V Novi Sloveniji ocenjujejo, da je podaljševanje življenja v sodobni družbi še vedno cenjeno, priznano in spoštovano, kar je znak visoke razvitosti družbe in države. Po mnenju Ive Dimic gre za vprašanje človečnosti. Pri tem se je vprašala: “Ali je usmrtitev rešitev za bolne?” Nato poudari, da se pomoč pri samomoru opravi s pomočjo treh učinkovin – prva človeka paralizira, druga ga spravi v komo, tretja pa ustavi delovanje pluč. Dejansko človek pri tem umre z utopitvijo, kar traja več minut.
V NSi poudarjajo, da zakon to nehvaležno delo nalaga zdravnikom. Nadalje v koaliciji trdijo, da evtanazija ohranja človekovo dostojanstvo. “Kako lahko dostojanstvo iščete v samomoru?” sprašuje poslanka Dimic in dodaja, da smrt pomeni konec vsega, zakon pa ruši vse temelje družbenega reda.
SDS: Človeško življenje ne sme biti odvzeto
V opozicijski SDS odločno nasprotujejo zakonu, saj je bilo že skladno z referendumskim rezultatom jasno, da med Slovenci ni soglasja glede tematike. Evtanazija je pomoč pri samomoru, saj odpira pomembna etična vprašanja za izvršitelje ter možnost zlorab. Nov zakon samomor določa tako, da pacient sam “napravi vnos” snovi, ki ga ubije. Poslanka Alenka Jeraj je poudarila, da evtanazija nima podpore v stroki.
Jerajeva je predstavila še primer iz Kanade, kjer je evtanazija samo v petih letih postala legalna vsem kroničnim bolnikom, invalidom, brezdomcem, revežem, duševnim bolnikom. Sedaj bi jo razširili še za mladoletne in novorojenčke. Večina ne zaprosi za evtanazijo zaradi neozdravljivosti, temveč zaradi osamljenosti, nesmisla in obupa. V sedmih letih so po njenih besedah v provinci Quebec evtanazirali kar 60.000 ljudi, Kanada pa je s tem prihranila kar 140 milijonov kanadskih dolarjev.
Jerajeva je spomnila še na ustavno zagotovljeno nedotakljivost življenja, evtanazija pa po kazenski zakonodaji predstavlja kaznivo dejanje uboja ali umora. Prav tako je kazniva pomoč pri samomoru. Navezala se je še na mnenje Akademskega društva pravnik, ki meni, da mora biti evtanazija urejena na ustavnem nivoju, zakon, ki ureja ustavno materijo, pa je po njihovem protiustaven.
“Poskrbeti moramo za ljudi, jim lajšati trpljenje, ne pa jih umoriti,” je bila jasna poslanka Jerajeva.
C. Š.