Sloveniji grozi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice, poroča STA. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto najbolj privlačnih držav v srednji in vzhodni Evropi, lani je bila na prvem mestu. Med glavnimi negativnimi dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev in visoki stroški dela.
Slovenija ima v okviru regije srednja in vzhodna Evropa “mešan profil”. Na eni strani je vodilna na področjih, kot so digitalizacija in inovacije, na drugi strani pa ima po oceni nemških podjetij eno največjih davčnih obremenitev v regiji, je izsledke raziskave na današnji novinarski konferenci v Ljubljani strnila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Dagmar von Bohnstein.
Velik padec na lestvici
Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto lestvice najbolj privlačnih poslovnih lokacij v regiji srednje in vzhodne Evrope, na kateri je 15 držav. Lani so jo uvrstili na prvo mesto. V raziskavi, ki so jo izvedli marca letos in je zajemala 108 podjetij, so sodelujoči izpostavili enake negativne dejavnike kot v preteklih raziskavah. Glavni negativni dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev, visoki stroški dela, pomanjkanje delovne sile, zapleteni upravni postopki in nepredvidljivost gospodarske politike. Kot ugotavljajo v zbornici, se pomanjkanje delovne sile in rast stroškov dela kažeta kot največji oviri za nadaljnji razvoj.
“Slovenija ostaja visoko ocenjena poslovna lokacija, zlasti zaradi učinkovite digitalne infrastrukture in okolja, ki spodbuja inovacije. Kljub temu pa obstaja resno tveganje, da bo država zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti postopoma izgubila svojo privlačnost za tuje vlagatelje,” je opozorila von Bohnstein.
Bolgarija in Češka veliko privlačnejši
Med sodelujočimi bi 80 odstotkov podjetij ponovno izbralo Slovenijo za naložbeno lokacijo. Po besedah von Bohnstein ta rezultat na prvi pogled ne deluje slabo, a ko ga primerjajo z nekaterimi drugimi državami, kot sta Bolgarija in Češka, kjer deleža znašata po 95 in 91 odstotkov, ni dovolj dober. O selitvi regionalnega sedeža v drugo državo Jadranske regije razmišlja 17 odstotkov podjetij. Od tega jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko. Okoli tretjina vprašanih podjetij prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Slovenijo, četrtina pa jih namerava zmanjšati število delovnih mest.
Po oceni člana upravnega odbora AHK Slovenija in direktorja družbe Siliko Andraža Brodnjaka je z vidika visoke davčne obremenitve težko očitati tujim podjetjem, če izbirajo druge lokacije. Treba bi bilo razmisliti, na kakšen način doseči, da jih bolj pritegnemo, je poudaril. S sprostitvijo določenih birokratskih in davčnih omejitev bi bile stvari po njegovi oceni lahko veliko boljše. Von Bohnstein ob tem slovenskim odločevalcem priporoča, da prisluhnejo zasebnemu gospodarskemu sektorju in so z njim v aktivnem dialogu.
Raziskava nam postavi ogledalo
Za razliko od slovenskih državnofinanciranih raziskav raziskava slovensko-nemške gospodarske zbornice ne ovinkari glede posledice zmanjšanja zanimanja za Slovenijo kot investicijsko destinacijo. Kriva je represivna davčna zakonodaja in visoka obremenitev dela.
To niso stvari, za katere bi lahko krivili vlade 30 let nazaj. Golobova vlada je namensko poskrbela za takšno stanje. Sicer so bile razmere že prej slabe, v času Golobove vlade pa se je stanje še močno poslabšalo. Še več – da bodo dodatno obremenili plače, je Robert Golob napovedal že pred volitvami.
Spomnimo, da je v predvolilnem obdobju napovedal, da bo ukinil Janševo dohodninsko reformo, ki je vsem Slovencem zvišala plače. In res so jo – takoj po volitvah. Hkrati je nova koalicija še dodatno obremenila plače z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, kmalu pa še s prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Se pravi, gre za stvari, ki so neposredno višale stroške dela in ki jih ljudi vsak konec meseca vidijo na svojih plačilnih listih, delodajalci pa pri obračunih bruto stroškov dela.
Prav tako je Golobova vlada zvišala davke na dobičke pravnih oseb pa tudi kapitalske dobičke. Z birokratskimi zakoni, kot je zloglasni “zakon o štempljanju”, terorizira podjetnike in hkrati delavce, ki morajo voditi evidence.
Ne gre torej za nekakšne esoterične globalne premike. Stvari, ki jih omenja zbornica, so neposredno povezane z delovanjem vlade Roberta Goloba. Naša težava niso krčenje globalne potrošnje, kot trdi minister za finance Klemen Boštjančič. V resnici je vse gorje, ki ga doživljamo, posledica škodljivega delovanja trenutne vlade. Tudi zato bo tujih investicij vsak dan manj.
I. K.