Nemško gospodarstvo izgublja svoj DNK kot kraj za poslovanje, tuji vlagatelji pa se mu zaradi tega izogibajo in svojo pozornost usmerjajo na nastajajoče trge, je trdil vodilni izvršni direktor. Toralf Haag, predsednik in izvršni direktor globalnega tehnološkega podjetja Voith Group, je za časnik Die Welt razpravljal o težavah, ki so prizadele njegovo domovino.
Pojasnil je, da se je skupina Voith, ki deluje predvsem v energetski, avtomobilski in papirni industriji, doslej uspela zaščititi pred tehnično recesijo, v katero je Nemčija vstopila v zadnjem četrtletju, hkrati pa je zaskrbljen zaradi usmeritve države glede konkurenčnosti, energetske politike in privlačnosti za tuje naložbe.
Haag je nemški agresivni energetski prehod od tradicionalne proizvodnje energije, kot sta premog in jedrska energija, k obnovljivim virom energije opisal kot “problematičen”.
“Ambiciozni cilji so, a le premalo spodbud in podpore, da bi te cilje lahko dosegli. Potrebujemo manj birokracije, hitrejše postopke odobritve in hitrejšo izvedbo. Tako, kot trenutno teče, dolgoročno ne bo delovalo,” je dejal za časnik.
“Naložbene odločitve v Nemčiji postajajo vse težje,” je dodal v imenu nemškega sedeža svojega podjetja v Heidenheimu.
Selili bi se v Vzhodno Evropo, Azijo, ZDA …
“Iskreno povedano, trenutno se nagibamo k izbiri vzhodne Evrope, Azije ali ZDA, ko gre za nove proizvodne zmogljivosti, saj so stroški energije in osebja v Nemčiji še posebej visoki, hkrati pa se povečujeta birokracija in regulativa.”
Pojasnil je, da je moralo njegovo podjetje samo v zadnjih dveh letih zaposliti trideset novih upravnih uslužbencev samo za obvladovanje novih regulativnih obveznosti, uvedenih zaradi več birokracije.
“Zaposlene na ministrstvih bi rad povabil, da preverijo, kakšen učinek imajo njihove specifikacije neposredno znotraj podjetja – ali so izvedljive in smiselne. Da bi lahko Voith znova izvedel pomembne naložbe v Nemčiji, se morajo temeljito spremeniti okvirni pogoji. Tega trenutno žal ne vidim,” je dodal.
Haag je nevarnost nemške deindustrializacije, zmanjšanje industrijske dejavnosti v državi, ko se podjetja selijo drugam, opisal kot “zelo veliko”. Polovica nemških srednje velikih podjetij želi zapreti ali se preseliti v tujino, saj kriza zaupanja narašča. Direktorje podjetij skrbijo naraščajoči davki, večja birokracija in pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
“Zdaj skoraj vsak dan vidimo, da industrijska podjetja ne vlagajo več v Nemčijo, ampak v druge regije sveta. Administracija in inženiring lahko ostaneta v Nemčiji, proizvodnja, ki je še posebej dragocena za gospodarstvo, pa se vedno bolj odvija drugje. Posledično nemško gospodarstvo ne izgublja le svoje DNK, ampak tudi vsak potencial za prihodnost. Industrija je s svojimi dobro plačanimi službami porok blaginje. Dosedanje blaginje ni mogoče vzdrževati zgolj z administrativnimi in storitvenimi službami,” je dodal.
Zaskrbljujoče številke
Zaskrbljenost Haaga podpirajo zaskrbljujoči podatki in poročila o stanju nemške industrije, ki je običajno cenjena kot hrbtenica državnega gospodarstva. Prejšnji teden je raziskava Zveznega združenja srednje velikih podjetij (BVMW) razkrila, da je 26 odstotkov vseh direktorjev srednje velikih podjetij v evropski elektrarni razmišljalo o zaprtju svojega podjetja, medtem ko jih je 22 odstotkov izrazilo zanimanje za selitev svojih dejavnosti v tujino.
Direktorji so kot dva glavna razloga za nezadovoljstvo navedli povečano birokracijo in visoke davčne obremenitve. Podobno so se tovarniška naročila in industrijska proizvodnja znatno zmanjšala v prvem četrtletju leta 2023 vključno z 10,7-odstotnim padcem marca v primerjavi s prejšnjim mesecem, kar je največje mesečno zmanjšanje od leta 2020.
Tudi potrošniki so vse bolj na robu, saj je inflacija prejšnji mesec zlezla nazaj na 6,8 odstotka, s čimer se je zoperstavil padajočemu trendu, videnem v prejšnjih treh mesecih.