Vlada si z odvetniki, ki so včasih delali na Vzajemni, pripravlja teren za podreditev zavarovalnice. Kako bi sicer pojasnili dejstvo, da je predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne vladi napisala prav odvetniška pisarna, ki je z Vzajemno predhodno sodelovala, piše N1. Konflikt interesov je očiten. Zavarovalnica Vzajemna je zato na odvetniško zbornico podala prijavo zoper odvetniško pisarno, ki je za vlado napisala zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne.
Zavarovalnica Vzajemna je na Odvetniško zbornico Slovenije podala prijavo zoper odvetniško pisarno, ki je za ministrstvo za finance napisala predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Predlog zakona je po poročanju portala N1 za vlado oz. ministrstvo za finance pripravila prav odvetniška pisarna, znana po tem, da je zlizana s kapitalom tranzicijske levice – Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki pa je pred tem sodelovala z Vzajemno.
Vlada je v minulih dneh na seji sprejela odločitev o predlogu zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Cilj Golobove vlade je po navedbah portala MMC RTV preoblikovanje sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in obvarovanje premoženjskega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelja zavarovalnice, vendar gre bolj za podrejanje zavarovalnice. Še bolj zanimivo postane, ko izvemo, da gre za odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Ta odvetniška dinastija je sodelovala v političnem konstruktu proti Igorju Bavčarju in je soodgovorna za izginulih 20 milijard banke Hypo ter zlizana s kapitalom tranzicijske levice. Omenjena odvetniška pisarna naj bi pred kratkim Vzajemno obvestila o enostranski prekinitvi sklenjene pogodbe.
Novinarska konferenca zavarovalnice Vzajemna, na kateri sta predsednik uprave Aleš Mikeln in pomočnik uprave Rok Jemec predstavila stališče in nadaljnje korake omenjene zdravstvene zavarovalnice v zvezi z uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Še pred prekinitvijo pogodbe pa naj bi ministrstvu pomagala pisati predlog zakonskih sprememb glede Vzajemne, kar bi lahko bila kršitev kodeksa odvetniške poklicne etike, meni po neuradnih informacijah portala vodstvo Vzajemne, piše N1 in dodaja, da so na odvetniški zbornici potrdili, da so v četrtek prejeli pritožbo zavarovalnice Vzajemna zoper odvetniško pisarno, ki naj bi hkrati delala zanje in za ministrstvo za finance. Na zbornici prijave še niso želeli komentirati, ker odvetniški pisarni še ni bila vročena. Ministrstvi za finance je pogodbo z odvetniško pisarno sklenilo 30. junija, za mnenje pa ji bodo plačali največ 22.500 evrov.
Spomnimo, da gre za odvetniško pisarno, ki poleg visokih zaslužkov slovi tudi po svoji tesni povezavi s tranzicijskim kapitalom. V preteklosti so izpeljali več spornih posojilnih pogodb za svoje stranke v bankah NLB in Abanka. A tudi sami so sodelovali v spornih gospodarskih zgodbah in pravnih postopkih: od še danes domnevno sporne privatizacije Perutnine Ptuj do soodgovornosti za del 20-milijardne izgube podružnice banke Hypo za Balkan. V preteklosti so sodelovali lastniško v 14 družbah, med drugim so bili tudi prvi lastniki podjetja Telemach v Sloveniji, preden je končalo v rokah srbskega tajkuna Dragana Šolaka. In danes poslušamo, kako je ta ista pisarna ministrstvu za finance pomagala pisati predlog zakonskih določb o preoblikovanju Vzajemne, ki bo sledilo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bo obstajalo samo še do konca leta, imajo sklenjeno skoraj vsi prebivalci Slovenije, daleč največ pa prav pri Vzajemni. Po zadnjih podatkih Vzajemna dopolnilno zavarovanje izvaja za 758.000 oseb, kar je približno toliko kot drugi dve zavarovalnici: Triglav zdravje in Generali skupaj. Po “ukinitvi” dopolnilnega zavarovanja oziroma ob uvedbi novega obveznega prispevka (enega več s strani aktualne vlade), pa je treba zdaj urediti tudi status Vzajemne, v kateri ima večina članov pri njej sklenjeno samo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To predstavlja približno 93 odstotkov njenih prihodkov, v lanskem letu 314,4 od skupno 339,2 milijona evrov.
Koalicija najprej spremembe statusa ni načrtovala, nato si je premislila. Zakaj točno, ni znano, ampak ministrstvo za finance je po predlogu »odvetniške dinastije« očitno zaključilo, da je sprememba statusa v delniško družbo najboljša ideja. Predvsem za vlado, saj je podreditev zavarovalnice zanje najboljša ideja. V četrtek je vlada sprejela predlog zakona, ki podrobneje določa predvideno preoblikovanje. Državni zbor naj bi ga obravnaval po poletnih počitnicah. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln tako nasprotuje preoblikovanju v delniško družbo, saj meni, da bi šlo za “neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov”, in odločno zagovarja tako imenovano Vzajemno 2.0.
Ana Horvat