Mineva 29 let od pričetka sojenja četverici pred vojaškim sodiščem na Roški ali afere JBTZ, ki je nedvomno pomenila enega od najpomembnejših dogodkov v času osamosvojitve Slovenije. Sojenje je bilo tudi katalizator, ki je sprožil dolgo zadrževano energijo nezadovoljstva nad slabimi razmerami v takratni SFRJ. Obtoženi so med sojenjem dobili številno podporo ljudi, po koncu sojenja, 27. julija, pa je politične zapornike pričakala več tisoč glava množica ljudi.
Na 31. maj leta 1988 se je začela afera JBTZ, ko sta slovenska Služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti usklajeno aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. Janeza Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer je že bil priprt Ivan Borštner. Štiri dni kasneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, Francija Zavrla.
Nato se je 18. julija istega leta začelo sojenje zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Proces proti trem civilistom in pripadniku JLA je potekal za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani, sojenje pa je bilo v srbohrvaškem jeziku. Proces, ki je trajal do 27. julija 1988, je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado. Tako politični kot tudi vojaški vrh tedanje SFRJ in komunistično vodstvo SRS niso pričakovali tako silovitega odziva slovenske javnosti. Pod vodstvom Igorja Bavčarja je Odbor za človekove pravice organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo preko 30 tisoč ljudi. V času sojenja so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem, protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic in zahtevali politične ter demokratične reforme.
Tudi na dan izreka sodbe, 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15 tisoč ljudi. Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasiča in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni. Vrhovno sodišče je v samostojni Sloveniji sramotne politične obsodbe razveljavilo.
K. F.