Na današnji dan, 27. avgusta, leta Gospodovega 410, so Vizigoti izropali Rim. Vizigotom je 38 let pred tem cesar Valens pod pogojem razorožitve dopustil naselitev znotraj meja rimskega imperija, saj so bili na begu pred Huni. Potomci beguncev so se pod poveljstvom Alarika barbara Rimljanom zahvalili s pustošenjem po Rimu.
Pisalo se je leto 372 in Huni so prečkali Volgo, pri tem pa so vse pred sabo teptali, preganjali, klali in posiljevali. Najprej so naleteli na ljudstvo, imenovano Alani, ki so ga iztrebili. Sledili so Ostrogoti, ki so si jih podjarmili. Vizigoti, ki so vedeli, da bi bili naslednji, so pomoč oziroma zatočišče iskali znotraj meja Zahodnega rimskega cesarstva.
“Vsa množica, ki je pobegnila morilskemu divjaštvu Hunov – nič manj kot 200 tisoč za boj sposobnih mož, poleg žensk, starcev in otrok -, je bila tam na rečnem bregu in stegovala roke z glasnim jadikovanjem in prošnjami, naj jim dovolijo prečkati, stokajoč nad nesrečo in obljubami, da bodo večno zvesti zavezništvu z (rimskim imperijem), v kolikor jim bo le-to ponujeno,” je takrat zapisal sodobnik, ki ga citira britanski vojni zgodovinar Charles Oman v svojem delu o Bizantinskem cesarstvu.
Cesar zahteval razorožitev
Cesar Valens je v vsej svoji modrosti, ki jo je premogel, vizigotskim beguncem, vsem 200 tisoč za boj zmožnih mož skupaj z ženskami, starci in otroki, dovolil prečkanje Donave in naselitev ob severni meji Zahodnega rimskega cesarstva, pod enim pogojem – morali so predati orožje. Vizigoti so pristali na to zahtevo, a namesto da bi predali orožje, so rimske vojake raje podkupili, da so jim ga pustili.
Ni trajalo dolgo, ko so otroci teh ubogih beguncev pod poveljstvom Alarika 27. avgusta leta 410, borih 38 let pozneje, izropali Rim. To je bilo prvič v skoraj 800 letih, da je bil Rim izropan. Vizigotsko plenjenje Rima pa je bilo prvi znak zloma Zahodnega rimskega cesarstva, do katerega je prišlo leta 476. Kakršnakoli podobnost z današnjo migrantsko krizo pa je “zgolj naključna”.
Ivan Šokić