Od kandidatov za predsednika koalicijske stranke SD bi se v luči prihajajočega izrednega volilnega kongresa pričakovalo, da se jih v oddaji Politično na javni RTVS tudi povpraša, kako gledajo na neizpolnjevanje zavez, ki jih je stranka dala ljudem pod vodstvom Tanje Fajon v času pred volitvami. A te teme se niso niti dotaknili, zato je marsikdo dobil vtis, da je šlo prej za propagando stranke kot kaj drugega.
Tema pogovora v oddaji, ki so se je udeležili možni nasledniki Tanje Fajon Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez, se je v glavnem dotikala nepremišljenega nakupa sodne stavbe na Litijski v Ljubljani in izrednega volilnega kongresa SD. Ker ni bilo možnosti soočenja mnenj s kom iz nasprotnega pola, je marsikdo dobil občutek, da se je s tem skušalo zamegliti težave, s katerimi se stranka SD danes sooča. Temu pa bi se dalo izogniti, če bi se voditeljica oddaje Tanja Gobec odločila povprašati, če bo kaj premikov okrog izpolnjevanja zavez, ki so bile dane pred volitvami.
Obljubljali so 30 dni do diagnoze, 30 dni do specialista
Ne pozabimo, da so v stranki SD pred volitvami na veliko izpostavljali, kako bo področje zdravstva predstavljajo njihovo prioriteto. “Zdravje je vse, kar imamo. Zdravje je naša prioriteta. V tem kliničnem centru sem tudi sama preživela del svoje mladosti. Marsikdo med nami preživlja tu številne stiske, dolgo obdobje čakanja in negotovosti s svojci,” je pred volitvami na ploščadi UKC Ljubljana izpostavila predsednica Tanja Fajon in napovedala ukrepe za to, da vsem ljudem zagotovijo pregled pri specialistu v največ 30 dneh.
Fajonova je pred volitvami napovedala, da so pred novo vlado in Slovenijo težki izzivi. “Socialni demokrati opozarjamo, da moramo zagotoviti vsem ljudem enake pogoje za dostop do zdravnika, zdravstvene oskrbe in najboljših zdravil. Enake pogoje za vse, saj je zdravje največ, kar imamo. Zato smo si kot prioriteto postavili 30 dni do diagnoze, 30 dni do specialista, ker te neskončno dolge čakalne dobe so rak rana naše družbe,” je izpostavila Fajonova in dodala, da se pacienta, bolnika ne more pozdraviti pravočasno. Bolečine so tako prisotne 100 dni, več kot 100 dni, mesece.
Čakalne vrste vse in vse daljše
Čeprav tudi sam premier pravi, kako naj bi ureditev na področju zdravstva predstavljala prioriteto celotne vlade, je vse skupaj ostalo le pri obljubah. O napovedani zdravstveni reformi, ki naj bi zaživela januarja 2024, namreč ni ne duha ne sluha. V času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana je bil sicer sprejet interventni zakon, a ta ni dosegel svojega namena, da bi skrajšal čakalne vrste, ampak jih je, obratno, le še podaljšal. Namesto reforme so postregli s predlogom interventnega zakona o zdravstvu, ki bo omogočal prisilne premestitve zdravnikov na posamezna delovna mesta, pri tem pa se niso kaj veliko ozirali na kritike stroke. Namesto da bi iskali rešitve s pomočjo tistih, ki se na težave v zdravstvu najbolj spoznajo, smo priča njihovemu blatenju.
Zdravniki pravijo, da ne pomnijo, kdaj je bilo tako ogroženo javno zdravstvo, kot je to videti danes. V nedavnem javnem pismu zdravnic in zdravnikov SB Slovenj Gradec so tako člani in nečlani Fidesa enotno izpostavili, da “toliko laži in zavajanja o zdravništvu še ni bilo”. “Pozornost se preusmerja s slabimi nameni, in ker vsaka laž pusti sledi, to vsak dan občutimo. Govorijo nam o Hipokratovi zaprisegi, ki jo mi ob predanem delu z bolniki dobesedno živimo vsak dan. Oči javnosti so uprte v našo stavko, ki je odraz dolgoletnih nemogočih razmer in pogojev za delo. Če bi nam politiki prisluhnili, bi spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici, bili bi zaskrbljeni in iskreno pripravljeni najti rešitve,” so poudarili in opozorili, da le zaradi pripravljenosti zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja na prekomerno nadurno delo doslej deloval celoten sistem javnega zdravstva. Nadurno delo so opravljali, čeprav je pred dvema letoma v veljavo stopila evropska direktiva, ki je predpisala delovnik 40+8. Zdravniki že dlje časa opozarjajo, da je pri nas v primerjavi s tujino premalo zdravnikov.
Zdravniki menijo, da bi bilo treba za rešitev problema priti do priznanja, da resen problem obstaja in da ga je mogoče rešiti le z vzpostavitvijo normalnih pogojev dela. A glede na počasen razplet razmer v času zdravniške stavke, ker vladajoča stran ne zna in ne zna prisluhniti, smo povsem nepotrebno priča še podaljšanju povprečnih čakalnih dob (podatki NIJZ po navedbah STA kažejo, da je v dveh mesecih in pol letošnjega leta prišlo do podaljšanja povprečne čakalne dobe, še posebej pri stopnjah redno in hitro, najmanj pa pri stopnji zelo hitro), zato bi bilo nedvomno na mestu, da se področje zdravstva daje v ospredje. Tudi ko gre za razpravo okrog naslednikov Fajonove. Konec koncev verjetno vsakogar zanima, če bo naslednik Fajonove zahteval, da vlada dejansko naredi več v smeri zdravstvene reforme.
Ž. N.