Kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je včeraj s svojo predstavitvijo na odboru DZ za zdravstvo pričakovano prepričala poslance koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa so glasovali poslanci opozicijskih SDS in NSi. Po njeni predstavitvi in odgovorih na ključna vprašanja glede zdravstva v Sloveniji se nam ponovno obetajo le analize o katastrofalnem stanju, namesto da se prične z aktivnostmi, ki bi ljudem omogočale boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev.
Na vprašanje, ali je zdravstvena reforma, ki jo je premier Robert Golob napovedoval kot ključen projekt te vlade, še vedno prioriteta, je kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel odgovorila, da nerada uporablja besedo reforma. “V zdravstvu ne gre za radikalne spremembe, ki bi sistem postavile na glavo”. V uvodni predstavitvi je pokazala podatke iz evidenc slovenskega zdravstva in dejala, da imamo le malo merilnikov kakovosti in učinkovitosti. Vse to bomo skušali pripeljati v sistem na podlagi strategije kakovosti in varnosti. Pri tem sta bila kritična Zvonko Černač in Jelka Godec, ki sta dejala, da imamo dovolj analiz, merilnikov in smernic, da je treba pričeti z aktivnostmi.
Ni načrta za krajšanje čakalnih vrst
Glede takojšnjega skrajšanja čakalnih vrst, ki je še vedno zaveza iz koalicijske pogodbe, je dejala, da za skrajševanje “po mojem mnenju ne potrebujemo nekega radikalnega posega. Moramo se zavedati, da ti, ki čakamo, smo mi, ljudje, pacienti in nas ne moremo zmanjšati,” je dejala. “Gre za to, da najprej naredimo pregledno situacijo, da vidimo, kdo čaka, na kaj čaka in na koliko posegov čaka. Da vidimo, ali so vse napotnice veljavne, ali ima nekdo za isti poseg izdanih več napotnic. Šele ko bomo to razčistili, se lahko lotimo reševanja po posameznih vrstah storitev,” je povedala kandidatka in dodala, da so problemi na različnih področjih specifični in da jih je treba tako tudi reševati.
.@ZCernac kandidatki za zdravstveno ministrico:
1. Po tem, kar smo slišali, se spet obetajo neke analize statistike in strategije, ampak za to ni več časa. Na področju zdravstva je čas za akcijo. In to se pričakuje od ministra.Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe je potrebno… pic.twitter.com/1ah752cqmW
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2023
Černač je na to dejal, da se je bodoča ministrica sprijaznila, da čakalne vrste bodo. Meni, da je njena izjava, da ne potrebujemo nekega radikalnega posega pri čakalnih vrstah in da je potrebno najprej razčistiti, kaj je res, napačna. “To smo že razčiščevali, na ministrstvu so kar izbrisali nekaj tisoč ljudi iz čakalne vrste, to ni pot,” je dejal. “Analiz, kakšno je stanje v zdravstvo, ni treba več delati. Pričakujemo, da se prične z aktivnostmi, ki bodo ljudem omogočale boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev.”
Oglasila se je tudi predsednica odbora za zdravstvo in poslanka Svobode Tamara Kozlovič, ki se je razjezila, da opozicija naslavlja “Golobovo reformo”, in se hkrati posula s pepelom, da so si vendarle zaradi neizkušenosti zadali preveč. A sta jo Černač in Godec opozorila, da so si časovnice postavljali in si jih še vedno postavljajo sami, a se jih potem ne držijo.
.@jelka_godec kandidatki za novo zdr. ministrico: V predstavitvi sem pričakovala jasne in konkretne cilje in odgovore, ne le neke statistike.
1. Leta 2013 ste rekli, da mora biti minister odločen, bister in imeti reformo za cilj. Zanima me, če imate reformo za cilj? Ali ostajate… pic.twitter.com/8gYT6sWWFr
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 10, 2023
Karmen Furlan je prav tako očitala, da je Golob obljubil, da bo to leto leto reform, v ospredju pa zdravstvena reforma. “O tej ni ne duha ne sluha. Domovi se soočajo s pomanjkanjem kadra. Kaj boste naredili za boljšo oskrbo in dostopnost? Boste sprejeli nove standarde in normative?” je vprašala. “Kar se tiče standardov in normativov v domovih za starejše – ja, datum je že mimo, ko bi moralo biti narejeno, ampak so še vedno v procesu usklajevanja. Ne vem pa, v kateri fazi so sedaj,” je odgovorila Prevolnik Rupel.
Obeta se prevetritev košarice pravic
Spregovorila je tudi o svoji napovedi, da bo treba prevetriti košarico pravic. Pojasnila je, da so bile ob uvedbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekatere storitve označene za manj pomembne in so bile posledično v večji meri financirane iz te oblike zavarovanja. Bolj pomembne storitve so bile prav tako financirane iz dopolnilnega zavarovanja, a v manjšem deležu, v večinskem pa iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočal plačevanje “do plana”, zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, pa po realizaciji, je število nenujnih storitev naraščalo, denimo število nenujnih reševalnih prevozov. Ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja se bo zato postavilo vprašanje, ali želimo res v enaki meri kriti nenujne prevoze, “varčevati” pa denimo pri prvih kardioloških pregledih – zato bo potrebna redefinicija košarice pravic, je pojasnila.
O evtanaziji in omejitvi bolniških
Med drugimi pomembnimi področji je izpostavila pomanjkanje kadra in nujno medicinsko pomoč. Na ministrstvu po njenih besedah urejajo sistem prvih posredovalcev, vzpostavili bodo tudi satelitske urgentne centre. Po njenih besedah je za zdaj izbranih deset satelitskih urgentnih centrov, njihovo vsebino pa bo še treba določiti.
Dotaknila se je tudi upravljanja zdravstvenih zavodov. Po njenih besedah se s tem področjem ukvarja ena od skupin oz. podskupin strateškega sveta za zdravstvo, ki se je med drugim ukvarjala z možnostjo združevanja javnih zdravstvenih zavodov v druge organizacijske enote, poskušali so pripraviti dvotirni sistem upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Razmišljanje podskupine je šlo v smeri zagotavljanja večje avtonomnosti menedžmenta izvajalcev javnih zdravstvenih zavodov, ki bi bili po predlogu tudi zavezani k javnemu poročanju računovodskih izkazov.
Opozicijske poslance je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja predvsem zanimalo, kako se bo kot ministrica lotila zakona o psihoterapiji. Prevolnik Rupel je dejala, da doslej tega področja ni pokrivala, zato se še ni opredelila do argumentov obeh strokovnih polov. Dodala je, da si bolj kot hitrega sprejema zakona želi, da bi ta reguliral področje, da se s psihoterapijo ne bi mogel ukvarjati nekdo, ki za to ni usposobljen.
Po njenih besedah predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja potrebuje širok družbeni konsenz in široko razpravo. “Vsaka hitra poteza je izjemno tvegana,” je opozorila in dodala, da nasprotuje, da se zakon sprejme po nujnem ali skrajšanem postopku. Na vprašanje o absentizmu je povedala, da trenutno v Sloveniji trajanje bolniškega staleža ni omejeno in da ni kapice, ki bi omejila bolniški stalež navzgor. Kakor je bilo razumeti, se pripravlja nov interventni zakon, ki bo opredelil tudi ti dve področji.
A kot je dejal Černač, se po tem, kar je bilo na predstavitvi bodoče ministrice slišati, spet obetajo analize statistike in strategije, ampak za to ni več časa. “Na področju zdravstva je čas za akcijo. In to se pričakuje od ministra.”
A. G.