“Tu je pokopana družina Jakopin. Umorjena aprila 1942 po naročilu OF,“ piše na grobu umorjene družine na pokopališču v Šentjuriju pri Grosupljem.
Na šentjurijskem pokopališču pri Grosupljem so danes drugače obeležili “dan OF”, ki ga častijo komunistični podporniki, s tem pa tudi z njim povezane zločine. Spomnili so se namreč umorjene družine Jakopin. Partizani OF so namreč na krut način umorili nič krivo 7-člansko družino. Prizanesli niso niti otrokom in nosečnici. “Naj ne bo nikoli pozabljeno,” nam povedo.
Kako je potekala likvidacija družine, so opisali v Novi slovenski zavezi:
V noči z 21. na 22. april 1942 so partizani umorili sedem članov družine Jakopin: štiriinštiridesetletnega Jožeta, njegovo nosečo ženo, devetintridesetletno Marjeto, osemnajstletnega sina Jožeta, sedemnajstletno hčer Anico, enajstletnega sina Vinka in šestletnega sina Štefana.
Umorjeni so bili na svojem domu v Ponovi vasi št. 54 pri Šentjuriju pri Grosupljem. Jože, Marjeta in najstarejši sin so se leta 1925 zaradi fašizma priselili v okolico Grosupljega, in sicer z Unca pri Rakeku. Umorjeni so bili najverjetneje zato, ker je njihov sin oziroma brat, to je bil petnajstletni Ivan, nekaj dni prej odšel od doma in tudi komuniciral z italijanskimi vojaki. V Šentjuriju, Ponovi vasi in okolici so Italijani izvedli racije 16. aprila in aretirali okrog štirideset ljudi. Nekateri vaščani in domači “terenci” OF so te aretacije povezovali z Ivanovo komunikacijo z Italijani in njegovim izginotjem.
Na večer pred umorom so ljudje videli, da so se domači revolucionarji zbirali v graščini Brinje v Grosupljem, kjer so navadno sestankovali, in da je nekdo tja z motorjem pripeljal Lada Potokarja, aktivista rajonskega odbora OF s Police. Morilci so ponoči prišli k Jakopinovim v Ponovi vasi in potrkali na vrata. Oče Jože je vstal s postelje in jih odprl, naslednji hip pa je po njem nekdo zamahnil s sekiro. Padel je na tla in obležal. Potem so umorili še njegovo nosečo ženo in štiri otroke. Po pripovedovanju naj bi bilo truplo noseče matere še posebej potolčeno.
Domači partizani so torej iz maščevanja zaradi domnevne krivde odsotnega Ivana umorili celo družino, ki ni bila kriva ničesar, kar bi bilo povezano z njegovimi morebitnimi denunciacijami. Umorili so jih verjetno tudi zato, da bi med ljudi zasejali strah pred nastajajočo revolucionarno oblastjo. Najbrž so želeli, da ljudje vidijo, kaj se zgodi z družinami domnevnih denunciantov. Prav zato so umorili nedolžne ljudi z otroki vred. Zaradi tovrstnega srhljivega partizanskega nasilja, ki ga je bilo spomladi leta 1942 ogromno, pa je bilo povsem upravičeno in smiselno, da so po vaseh začele nastajati oborožene protipartizanske vaške straže. Grob umorjene družine Jakopin so po vojni zravnali z zemljo, danes pa je čezenj urejena pot.
C. Š.