V sojenju Michelu Stephanu so znova zaslišali Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Plavec tudi danes ni vedel, zakaj bi si Stephan želel njegovo smrt. Je bil pa oster do obtoženega in njegove nadrejene Barbare Mohar, češ da sta očitno, namesto da bi razvijala oddelek, gledala na lastni zaslužek. Med drugim je opozoril na posel, v katerem naj bi laboratorij inštituta po naročilu Moharjeve in ob sodelovanju Stephana izdelal določene spojine, ki jih je nato prodal Krki, denar, šlo naj bi za nekaj manj kot 300 tisoč evrov, pa naj bi prejelo francosko podjetje Phosphoenix, katerega solastnika sta bila Moharjeva in Stephan. V zvezi z omenjenim poslom je Plavec danes povedal, da je podatke o nakazilih Phosphoenixu skušal dobiti že pokojni Jamnik, a jih francoski organi niso želeli dati. Plavčevo pričanje bi lahko bilo kronski dokaz o umoru Jamnika.
Janez Plavec podobno kot že na zaslišanju septembra lani ni vedel povedati, zakaj bi Michel Stephan napeljeval k njegovemu umoru, česar ga bremeni obtožnica. “Očitno je v meni videl nekoga, ki mu onemogoča vrnitev na Kemijski inštitut” oziroma njegov laboratorij za organsko sintezo in kemijo zdravil, je dejal. Kot enega od možnih vzrokov je navedel tudi besede enega izmed že zaslišanih s Kemijskega inštituta, da mu je bil Stephan nevoščljiv.
V laboratoriju je bila Stephanu nadrejena Barbara Mohar, s katero sta bila nekaj časa par. Tudi tej Plavec, kot je dejal, kot njen nadrejeni nikoli ni rekel, da nasprotuje ponovni zaposlitvi Stephana, ker ga o tem niti nikoli ni vprašala. Je pa dejal, da je lahko sklepala, da zaposlitvi nasprotuje, “ker je vedela, kakšne standarde zagovarjam”.
Gre za ključne dokaze o umoru Jamnika?
Povedal je še, da je leta 2010 nasprotoval temu, da bi Stephanu podaljšali pogodbo. O tem, ali naj jo podaljšalo, ga je neformalno povprašal takratni direktor Janko Jamnik, sam pa je temu nasprotoval. “Menil sem namreč, da to res nikamor ne pelje,” je dejal. Stephan je nato moral zapustiti inštitut. Takrat so se namreč po besedah Plavca že pojavila nekatera opozorila o Stephanovi neprimernosti. Med drugim je bil z njim nezadovoljen Lek kot eden od najpomembnejših partnerjev inštituta, Stephan naj bi imel tudi katastrofalen odnos do mladih, očitali so mu tudi krajo zofe, ki je bila spomeniško zaščitena.
Nasploh je bil Plavec danes kritičen do Stephana in Moharjeve, za katera pravi, da takrat niti približno ni vedel, kaj vse sta se takrat šla. Med drugim je opozoril na posel, v katerem naj bi laboratorij inštituta po naročilu Moharjeve in ob sodelovanju Stephana izdelal določene spojine, ki jih je nato prodal Krki, denar, šlo naj bi za nekaj manj kot 300 tisoč evrov, pa naj bi prejelo francosko podjetje Phosphoenix, katerega solastnika sta bila Moharjeva in Stephan.
Bo policija končno začela odkrivati dogajanje na Kemijskem inštitutu?
V zvezi z omenjenim poslom je Plavec danes povedal, da je podatke o nakazilih Phosphoenixu skušal dobiti že pokojni Jamnik, a jih francoski organi niso želeli dati. Zdaj skuša Kemijski inštitut zadevo znova raziskati, Plavec pa je izrazil tudi upanje, da bodo zadevo temeljito preiskali tudi organi pregona. Povedal je še, da je, odkar poteka sojenje, druga oseba, saj se mora bolj paziti in skrivati.
Libanonskemu znanstveniku Stephanu tožilstvo očita napeljevanje k umoru Plavca iz nizkotnih nagibov jeseni 2017 in promet z orožjem. Tožilstvo je prepričano, da naj bi ga pri tem vodila maščevanje in sovraštvo, saj naj bi vodjo NMR centra na inštitutu Plavca krivil za še vedno veljavno prepoved vstopa na inštitut in domnevno onemogočanje njegove ponovne zaposlitve, poroča STA.
C. Š.