“Pri zelenem prehodu Evropa rine z glavo skozi zid, ” je na soočenju kandidatov za evropske poslance poudarila kandidatka za evropsko poslanko na listi SDS Karin Planinšek. Karin meni, da je najprej potrebno vzpostaviti potrebno infrastrukturo.
Da je najprej potrebno vzpostaviti vso infrastrukturo, ki bo zares prijazna za okolje in se šele nato pogovarjati o podnebnih ciljih, je poudarila Karin Planinšek na soočenju SBC (Slovenian Business Club).
Večkrat smo že poročali o nehumanih ukrepih, ki jih Evropska unija namerava sprejeti ali pa jih je že sprejela zavoljo zelenega prehoda, od prepovedi prodaje motornih vozil na notranje izgorevanje do omejevanja in “teroriziranja” kmetov. Eden od svežnjev ukrepov je tudi “Fit for 55”, niz predlogov za revizijo in posodobitev zakonodaje EU ter za uvedbo novih pobud, da bi zavaroval, da so politike EU v skladu s podnebnimi cilji, o katerih se je dogovoril Svet v Evropskem parlamentu.
O tem je na soočenje SBC na temo zelenega prehoda spregovorila tudi Karin Planinšek, ki je dejala, da “Evropa pri zelenem prehodu rine skozi zid”. Meni namreč, da bi “morali najprej vzpostaviti vso infrastrukturo, ki bo zares prijazno okolje in ne solarnih panelov, ki so na koncu strupeni odpadek, šele nato se lahko pogovarjamo o podnebnih ciljih.”
Evropa ima hud problem. In to je, da pri zelenem prehodu rine z glavo skozi zid. Najprej moramo vzpostaviti vso infrastrukturo, ki bo zares prijazno okolje (ne pa solarni paneli, ki so na koncu toksični odpadek), šele nato se lahko pogovarjamo o podnebnih ciljih pic.twitter.com/GCxIedGfda
— Karin Planinšek (@KarinPlaninsek) May 21, 2024
Za sveže pakete, primerne za 55, ki se nanašajo na cilj EU zmanjšati neto emisijo toplogrednih plinov za najmanj 55, je bilo do leta 2030, je dejala, da je cilj zastavljen kot manjša strategija, “kako do tja priti”. Namen predlaganega svežnja je uskladiti zakonodajo EU s ciljem do leta 2030, a kot je dejala Planinšek, bi morali najprej začeti z osnovami, pri čemer je na družbenem omrežju izpostavila tudi negativne vidike solarnih panelov, ki so jih v zadnjih letih tako promovirali.
Solarni paneli postanejo strupeni odpadek
Veliko ljudi na planetu je zagovornikov sončnih kolektorjev, saj lahko na ekološki način proizvedemo energijo kjer koli na planetu, kjer je sončno sevanje neprekinjeno. Mednarodna agencija za energijo je sončno energijo izpostavila kot najcenejši način proizvodnje električne energije. Vendar v tem procesu ni vse idealno in obstaja tudi “temna plat”, začenši s samo proizvodnjo solarnih panelov, ki je precej “umazan proces” . Prosti silicij ali kristalni kremen lahko povzroči pljučno bolezen silikozo pri rudarskih delavcih, proizvodnja sončnih celic pa porabi precejšnjo količino energije, vode in strupenih kemikalij, piše Hackaday.
Druga težava je življenjska doba sončnih celic , ki je ocenjena na približno 25 let, s povprečno izgubo učinkovitosti 0,5 odstotka na leto. To pomeni, da se bo življenjska doba panelov, nameščenih v letih okoli 2000, kmalu iztekla.
Ne glede na vrsto solarnega panela se proizvodnja sončnih celic običajno začne s peskom, običajnim kremenčevim peskom, ki je obdelan pri visokih temperaturah. Kvarc je primarno rafiniran v silicij metalurške kakovosti in nato rafiniran v polisilicij. Na ta način nastane zelo strupena spojina, imenovana silicijev tetraklorid. Ta spojina je sama po sebi dovolj škodljiva, če jo zavržemo in pridemo v stik z vodo, se sprosti klorovodikova kislina.
TB