Medtem ko cena zlata na svetovnih borzah upada, nafta Brent vztrajno draži. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaradi motenj v dobavi gnojil in višjih stroškov kmetijske proizvodnje v prihodnjih mesecih močno poskočile tudi cene hrane. Posledice bi lahko najbolj prizadele najrevnejše prebivalstvo, zgodovinsko gledano pa so podražitve osnovnih živil tudi eden od dejavnikov, ki lahko sprožijo nove konflikte.
Na svetovnih trgih se kaže nenavaden obrat. Cena zlata, ki v obdobjih negotovosti velja za eno najpomembnejših varnih naložb, se v zadnjih mesecih znižuje, medtem ko se cena nafte vztrajno zvišuje. Gibanje obeh surovin nakazuje spremembe v razpoloženju vlagateljev, vendar hkrati odpira vprašanje, kakšne posledice bodo imele razmere na energetskih trgih za svetovno preskrbo s hrano.
Ameriški Newmont, največji svetovni proizvajalec zlata, je v tretjem četrtletju letos zabeležil osemodstotni medletni padec proizvodnje. Skupni padec proizvodnje od začetka leta znaša 12 odstotkov. Hkrati se je cena unče zlata na borzi Comex v petek spustila na 4040 dolarjev, kar je najnižja vrednost od 20. julija. V primerjavi s koncem avgusta je zlato izgubilo 14 odstotkov vrednosti. Kljub temu je zlato še vedno občutno dražje kot v začetku marca lani, ko je njegova cena znašala manj kot 3000 dolarjev za unčo. Trenutna cena je v primerjavi z marcem 2025 višja za približno 34 odstotkov.
Nafta Brent nad 114 dolarjev za sod
Dogajanje na naftnem trgu je povsem drugačno. Cena nafte Brent je v četrtek prvič po maju letos presegla 114 dolarjev za sod. Od 30. septembra se vztrajno zvišuje, od 5. oktobra pa ostaja nad mejo 100 dolarjev. Za primerjavo: konec julija, ko so bile sprte strani v Arabskem zalivu v razmeroma vzdržnem premirju, je bilo treba za sod nafte Brent odšteti približno 72 dolarjev. V manj kot treh mesecih se je tako cena zvišala za kar 58 odstotkov.
Medtem ko nižja cena zlata lahko nakazuje umirjanje zaskrbljenosti dela vlagateljev, rast cen nafte kaže na nasprotne pritiske na energetskem trgu. Razmere v Arabskem zalivu namreč ne vplivajo le na dobavo nafte, temveč tudi na svetovne dobavne verige drugih strateško pomembnih surovin.
Zlato je po začetku vojne doseglo rekordne ravni
Zlato je v zadnjem obdobju močno pridobilo vrednost predvsem zaradi geopolitičnih tveganj. Po koncu dvanajstdnevne vojne med Izraelom in Iranom vlagatelji niso bili prepričani, da bo mir trajen, zato so del svojega premoženja še naprej preusmerjali v zlato. Zaskrbljenost se je dodatno okrepila, ko so ZDA konec lanskega leta začele krepiti vojaško navzočnost v Arabskem zalivu. Konec januarja letos je cena unče zlata prvič presegla 5000 dolarjev, 27. februarja pa je dosegla 5399 dolarjev. To je bilo le dan pred začetkom novega vala ameriških in izraelskih napadov na Iran ter iranskih povračilnih napadov, ki so zajeli tudi druge cilje v Arabskem zalivu.
Vendar stopnjevanje spopadov ni povzročilo nadaljnje rasti cene zlata. Del najprevidnejših vlagateljev se je namreč pred tem že zavaroval z nakupi te plemenite kovine, zato dodatna zaostritev razmer ni prinesla novega izrazitega vala povpraševanja. Tudi proizvodnja Newmonta je v letošnjem letu upadala. Podjetje je v prvem četrtletju lani na trg dobavilo rekordnih 1,5 milijona unč zlata, v drugem četrtletju letos pa je njegova proizvodnja padla pod 1,3 milijona unč. Kljub temu podjetje sporoča, da ostaja na poti k doseganju letošnjega proizvodnega cilja v višini 5,3 milijona unč.
Hormuška ožina ogroža tudi svetovno preskrbo s hrano
Največja nevarnost za potrošnike bi se lahko pokazala na trgu hrane. Analitiki portala Oilprice se sklicujejo na ocene inštituta S&P Global, po katerih bi lahko rast cen nafte v prihodnjih mesecih spremljala tudi rast cen živil. Razlog ni le v dražjem prevozu in višjih stroških dizelskega goriva, ki pomembno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Težava je tudi v dobavi gnojil, saj so ključne surovine za njihovo proizvodnjo povezane z energetskim sektorjem in pomorskim prometom skozi Hormuško ožino.
Po podatkih, ki jih navaja S&P Global, je pred začetkom vojaške ofenzive ZDA in Izraela proti Iranu februarja letos skozi Hormuško ožino potekala polovica svetovnega izvoza surovin za proizvodnjo gnojil. Med ključnimi surovinami so sečnina, amonijak, žveplo, vodik, zemeljski plin in dušik. Motnje v njihovi dobavi lahko povzročijo pomanjkanje gnojil in podražijo njihovo proizvodnjo, kar se nato prenese na stroške kmetov in cene hrane.
Posebej ranljiva je pridelava osnovnih poljščin, kot so koruza, pšenica in riž, ki je v številnih državah močno odvisna od uporabe kemičnih gnojil. Po navedbah portala Oilprice so se cene gnojil po tem, ko je Hormuška ožina 28. februarja postala skoraj povsem nedostopna za pomorski promet, v kratkem času podvojile. Če bi motnje v dobavnih verigah trajale dlje, bi bile lahko ogrožene zaloge hrane, ki zagotavljajo polovico svetovnih potreb po kalorijah.
Milijone ljudi bi lahko pahnilo v lakoto
Na nevarnost je že aprila opozoril Jorge Moreira da Silva iz Združenih narodov. Po njegovih opozorilih bi lahko motnje v prometu skozi Hormuško ožino dodatnih 45 milijonov ljudi pahnile v lakoto in hudo pomanjkanje hrane. Kot poroča Oilprice, grožnja kljub opozorilom še ni odpravljena. Portal se sklicuje tudi na ocene Mednarodnega denarnega sklada (IMF), po katerih naj bi se cene gnojil do konca leta zvišale za deset odstotkov. Posledično naj bi se hrana leta 2026 podražila za pet odstotkov, leta 2027 pa še za dodatnih 2,4 odstotka.
Takšen razvoj bi najbolj prizadel prebivalce najrevnejših držav, kjer gospodinjstva za hrano namenjajo več kot polovico svojih prihodkov. Že razmeroma majhna podražitev osnovnih živil lahko v takšnih razmerah pomeni, da si številni ljudje ne morejo več zagotoviti dovolj hrane.
Dražja hrana kot sprožilec novih konfliktov
Opozorila ne zadevajo le gospodarskih posledic. Dolgotrajno pomanjkanje hrane, naraščajoči življenjski stroški in nezmožnost prebivalstva, da bi si zagotovilo osnovne življenjske potrebščine, lahko povečajo družbeno nestabilnost ter okrepijo napetosti med prebivalstvom in oblastmi. Oilprice ob tem opozarja na zgodovinske izkušnje, ki kažejo, da so nenadni skoki cen hrane in inflacija osnovnih živil pomembni dejavniki pri nastanku konfliktov. “Če si pomemben del svetovnega prebivalstva ne bo mogel privoščiti hrane, bi to lahko posledično privedlo do novih konfliktov,” opozarja portal.
Dogajanje na trgih zlata in nafte tako razkriva širšo sliko svetovne negotovosti. Medtem ko se vlagatelji na trgu zlata očitno odzivajo drugače kot v preteklih mesecih, visoke cene energije in tveganja za dobavo gnojil ostajajo resna grožnja svetovni prehranski varnosti. Če se motnje v dobavnih verigah nadaljujejo, bi lahko račun zanje na koncu plačali predvsem potrošniki, zlasti v najrevnejših delih sveta.
Sara Kovač