Jesenski čas številne ljudi zvabi v gozd. Nekatere zgolj po rekreacijo in nabiranje novih moči, spet drugi radi uživajo v nabiranju plodov, še posebno gob in kostanja. Kljub slabi gobarski sezoni vseeno spoštujte dovoljeno dnevno kvoto, ki na osebo znaša dva kilograma gob dnevno.
Nabiranje gob, borovnic, kostanja in drugih gozdnih plodov je čedalje bolj popularna dejavnost, s katero popestrimo vsakodnevni jedilnik ali pa si pripravimo ozimnico. To pravico, ki izhaja iz socialne ter ekološke funkcije lastnine in jo določa slovenski pravni red, pa naključni obiskovalci vse pogosteje namerno ali nenamerno kršijo in jo zlorabljajo za prekomerno pobiranje plodov.
Sezona plodov privabi tudi številne zaslužkarje, ki lahko s prodajanjem na črno “pošteno” zaslužijo. Z vsakim prekomernim izplenom pa so seveda prikrajšani lastnik zemljišča in drugi uporabniki prostora, med katere sodijo predvsem divje živali.
Koliko lahko nabere posameznik?
Skladno s Pravilnikom o varstvu gozdov lahko posameznik za lastne potrebe dnevno nabere le 2 kilograma gob, kostanja, borovnic ali drugih plodov in 1 kilogram zelnatih rastlin. Plodove in rastline, ki so zavarovane, je seveda prepovedano nabirati. Ko boste nabirali mah za jaslice, pa pazite, da ne poberete več kot 20 odstotkov celotne mahovne površine.
Kdaj lahko lastnik zemljišča prepove nabiranje?
Države imajo različno urejena lastninska razmerja glede nabiranja naravnih plodov. Na to so vplivali predvsem zgodovinski razlogi in tradicionalen odnos držav do zasebne lastnine. V nekaterih evropskih državah brez dovoljenja lastnika ne sme nihče nabirati plodov na njegovem zemljišču.
Skladno z ekološko in socialno funkcijo rabe lastnine, ki jo določa slovenska ustava, lastnik zemljišča ne sme prepovedati vstopa na zemljišče in nabiranja plodov brez razloga, saj slednja določba zasleduje poleg lastnikovega interesa tudi javni interes. Ta omogoča hojo po tujem zemljišču in nabiranje plodov v omejenem obsegu tudi tistim, ki nimajo svojih gozdov in travnikov.
Lastnik zemljišča lahko prepove nabiranje določene vrste plodov, če jih goji v gospodarske namene in pridobi soglasje organa lokalne skupnosti, da prepove tudi drugim nabiranje teh plodov. Območje mora biti primerno označeno, da so vsi obiskovalci gozda s tem seznanjeni. Bodite torej pozorni, če boste kdaj naleteli na table, ki označujejo, da gre za nasad kostanja, ki ga nekdo goji v zasebne namene.
Sprehod po tržnici
Da bi preverili, v kolikšni meri tudi slovenski trgovci spoštujejo pravila o nabiranju gozdnih plodov, smo preverili na ljubljanski tržnici. Divje gobe smo našli samo na dveh stojnicah, pa še tam so jih imeli samo za vzorec. “Letošnja sezona je bila ena slabših, sicer pa imamo svoje nabiralce, ki spoštujejo nabiralske kvote,” so dejali pri gobarstvu Kadunc. Sicer pa jih slaba sezona ni preveč prizadela, saj imajo lastno proizvodnjo ekoloških šitak, ostrigarjev ter šampinjonov, njihove prozvode pa prodajajo skozi celo leto.
Pri kostanju je zgodba drugačna, saj je z njim založena prav vsaka stojnica na tržnici, kar kaže na izjemno obroditev. Večina trgovcev je dejala, da imajo domačo sorto kostanja iz slovenskih gozdov, medtem ko prodajalca pečenega kostanja ni bilo nič sram priznati, da cenjeno sorto maronija uvozijo iz Italije, kjer veljajo spet drugačna pravila o nabiranju.
Obnašajmo se okolju primerno
Glede na to, da slovenski pravni red vsakemu državljanu omogoča prosto gibanje in nabiranje plodov po naravi, se moramo vselej zavedati, da to počnemo na tuji lastnini. Zato spoštujmo predpisane zakone in imejmo dober odnos z lastniki zemljišč. Še vedno namreč velja, da lepa beseda lepo mesto najde.
Predvsem pa se moramo zavedati, da je naravno okolje v prvi vrsti dom številnim divjim živalim. Vsakič, ko se boste odpravili v gozd, imejte v mislih, da stopate na tuje področje, ki pripada predvsem njim. S pozitivnim odnosom in trajnostno rabo naravnih virov bomo naravo ohranili tudi za naše zanamce.
M. P.