V osnutku zakona o odobritvi nacionalne obrambe (NDAA) za leto 2027 je razdelek 219, ki vzpostavlja mehanizem za trajno integracijo ameriške in izraelske obrambne tehnologije. Določba zahteva imenovanje izvršnega agenta, katerega naloga je pospeševanje združevanja izraelskih sistemov z ameriškimi vojaškimi programi, skupna proizvodnja orožja in povezovanje podatkovnih tokov.
S tem korakom ZDA dokončno izgubljajo suverenost na področju obrambe in praktično tudi formalno postajajo »orodje« Izraela. Namesto običajnega sodelovanja med zavezniki ta ureditev ustvarja globoko in praktično nepreklicno povezavo med obrambnima industrijama obeh držav. Ko so ključne tehnologije, proizvodne verige in podatkovni sistemi prepleteni, ameriška stran izgublja sposobnost samostojnega odločanja. Prihodnje administracije in kongres bodo zelo omejeni, saj bo del ameriških vojaških zmogljivosti odvisen od tujega partnerja in njegovih interesov.
Republikanec Thomas Massie je bil eden redkih, ki je temu odkrito nasprotoval, kar je ironično, saj gre za stališče, ki bi moralo biti skupno vsem članom predstavniškega doma. Skupaj z demokratom Ro Khanno je junija 2026 predlagal amandma za odstranitev določbe, a je bil ta hitro in brez prave razprave blokiran. Massie, ki že leta opozarja na pretirano vpletanje ZDA v tuje konflikte in na erozijo nadzora nad obrambno politiko, je zaradi svojih stališč stalna tarča določenih lobijev in političnih napadov, kar dokazuje tudi njegov nedavni poraz na republikanskih predvolitvah.
Ko se velesila tako tesno veže z drugo državo na področju obrambe, ne gre več za sodelovanje. Gre za postopno izgubo nadzora nad lastno varnostjo in suverenostjo, ki pa je po mnenju mnogih že davno izgubljena.
Tanja Brkić