Na praznik Marijinega vnebovzetja se je danes na Brezjah zbralo več tisoč ljudi. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v maši izpostavil pomen usmiljenja. Opozoril je, da pravičniška drža do drugih ne more ničesar spremeniti, temveč mora vsak začeti pri sebi.
“Kako pravičniški smo lahko, ko razgaljamo različne oblike izkoriščanja in krivic v svetu. Kako pretanjen občutek za pravico lahko pokažemo takrat, ko se bodisi v medijih bodisi v osebnih pogovorih ukvarjamo s tem, kar se dogaja v tretjem svetu, ali pa v tistih državah ali sistemih, ki nam zaradi ideoloških očal, ki jih nosimo, niso blizu, in zato brezobzirno kažemo s prstom nanje,” je dejal Zore.
Pravičniška drža ne more nič spremeniti
Kot je opozoril, se ob takšni pravičniški drži ne more nič spremeniti. Ko namreč na takšen način govorimo o izkoriščanju stvarstva in človeka, ostajamo do konca neusmiljeni. Svet pa postaja vedno bolj hladen in življenje vedno težje.
Samo besede ne pomagajo
“Začeti moramo torej drugače. Dokler bomo spreminjali svet, ki je tam daleč, nekje zunaj, toliko časa se ne bo nikjer nič spremenilo. Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji,” je opozoril.
Usmiljeni pogled obrniti vase
Usmiljeni pogled se mora najprej obrniti vase. Namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora vsak človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, najprej vprašati, kaj je pripravljen narediti sam za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka, je izpostavil.
Kočevski medvedi bolj pomembni od nemega krika otrok
Vprašal se je tudi: “Ali smo še narod, ki se veseli življenja? Ali smo narod, ki se veseli svojih otrok? Ali smo narod, ki svojim otrokom omogoča preživetje? Ali smo narod, ki tistim, ki so spočeti med nami, dovoli tudi, da se rodijo med nami?” Zore ima včasih občutek, da je “našemu narodu bolj pomemben medved v kočevskih gozdovih kakor pa otroci, ki v nemem kriku umirajo med nami, ker smo nehali biti usmiljeni, ker nočemo biti usmiljeni”.
STA, A. Ž.