Danes praznujemo dan suverenosti. Na današnji dan (25. oktobra) se namreč spominjamo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije, saj je na ta dan leta 1991 slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak JLA. “Po svojih zmožnostih bodimo solidarni do ljudi v stiski, solidarni tudi do tistih zunaj naših meja, a delajmo predvsem v dobro naših državljanov in naše ene in edine Slovenije – te prelepe dežele pod Triglavom,” je ob današnjem državnem prazniku, dnevu suverenosti, v poslanici dejal podpredsednik Državnega zbora RS Jože Tanko.
Dan suverenosti, skupaj z dnevom samostojnosti in enotnosti ter dnevom državnosti, predstavlja enega od mejnikov ločevanja slovenskega naroda od večnacionalne skupnosti, ki je nastala po 1. svetovni vojni leta 1918, po 2. svetovni vojni, po letu 1945, pa se je preoblikovala v državo s totalitarnim, torej nedemokratičnim režimom, v katerem so se hudo kršile tako človekove kakor tudi nacionalne pravice. Prav kršitev teh pravic je bil temeljni razlog, da se je sprožil in v prebivalstvu dobil plebiscitarno podporo osamosvojitveni proces, ki je pripeljal do samostojne države Slovenije.
Zahteven čas ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja je od protagonistov politike sprememb zahteval veliko mero poguma in odločnosti. “Zato je prav, da se ob takih priložnostih zavedamo in spominjamo zgodovinskih dejstev in dogodkov, ki so pripeljali do naše države Slovenije,” je dejal podpredsednik Jože Tanko.
• Najprej 57. številka Nove revije (16. 2. 1987), v kateri so avtorji prispevkov ponovno obudili slovenstvo in idejo slovenske nacionalne države in jo obdelali z več različnih vidikov.
• Temu je sledila pisateljska ustava (25. 4. 1988), ki je predstavila in postavila še zasnovo temeljnega pravnega okvira bodoče države. Ljudstvo se je začelo prebujati, iz plamenčkov so nastajali kresovi.
• Odziv tedanjih komunističnih in vojaških oblasti je bil radikalen. V skladu s tedanjo doktrino se je poiskalo notranjega sovražnika. Režim je zaprl štiri mlade ljudi. Četverici JBTZ je na ozemlju Slovenije sodilo vojaško sodišče v tujem jeziku. Spontano so nastali veliki protesti, ustanovljen je bil Odbor za varstvo človekovih pravic (3. 6. 1988), ki se je kot institucija civilne družbe krovno postavil v obrambo človekovih pravic četverice političnih zapornikov.
• Sledila Majniška deklaracija (8. 5. 1989), v kateri je bila ponovno jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda. Procesa ni bilo več mogoče zaustaviti, intimno soglasje ljudi je bilo preveliko.
• Ustavna dopolnila k republiški ustavi so zagotovila potrebno legalnost procesa osamosvajanja, a razumemo jih lahko tudi kot korak tedanje projugoslovansko usmerjene slovenske politike, da se postavi kot idejni in politični vodja neizbežnega procesa osamosvajanja.
• Sledile so prve večstrankarske volitve (8. 4. 1990), ki so močno, a ne v zadostni meri spremenile politično podobo Slovenije.
• Nova Demosova oblast je izpeljala plebiscit, (23. 12. 1990), na katerem smo se prebivalci Slovenije skoraj soglasno (88 %) opredelili za samostojno in neodvisno Slovenijo.
• Temu je 25. junija 1991 sledila še razglasitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je dokončno prekinila vezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
• Osamosvojitveni proces se je nadaljeval z 10-dnevno vojno in končal z neizbežno vojaško in politično zmago slovenskega naroda, zaključil pa se je prav na današnji dan leta 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak JLA.
Ne morejo tujci, ki vstopajo ilegalno, imeti boljšega statusa, boljšega finančnega položaja kot prebivalci evropskih držav
“Spoštovani, v današnjem globaliziranem svetu, polnem negotovosti, se srečujemo z nemiri. Tako Slovenija kot tudi Evropa sta ponovno soočeni z izzivi totalitarnih vzorcev na različnih osnovah, ki rušijo mir ter svobodo duha, življenja in ustvarjanja. Slovenija in velika večina evropskih držav so do sedaj storile mnogo premalo, da bi zaustavili te erozijske procese. Ne morejo tujci, ki ilegalno vstopajo na naša ozemlja, imeti boljšega statusa, več pravic in mestoma tudi boljšega finančnega položaja kot prebivalci evropskih držav, ki se močno trudijo, da bi imeli sami in njihovi potomci boljše življenje, in s svojim delom prispevajo k skupnemu dobremu. Tujci nam ne morejo in ne smejo vsiljevati pravil, po katerih bomo živeli, sicer to ne bo več naša domovina,” je Tanko nagovoril vse zbrane in dodal, da na žalost mlahavi naša in evropska politika dajeta ilegalnim množicam, ki nezakonito vdirajo preko evropskih meja, ravno ta privilegiran položaj.
“Spoštovani, bodimo ponosni na enotnost naroda pred skorajda 30 leti in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost. Prav tako pa tudi za njihovo domoljubnost in pogum, ki sta nam omogočila, da lahko živimo kot svoboden in suveren narod. Imejmo to vedno pred očmi. Po svojih zmožnostih bodimo solidarni do ljudi v stiski, solidarni tudi do tistih zunaj naših meja, a delajmo predvsem v dobro naših državljanov in naše ene in edine Slovenije – te prelepe dežele pod Triglavom,” je zaključil Tanko.
Lana Božič