Delež kolesarskega prometa se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih kot tudi drugod. S tem pa narašča ogroženost kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu. Agencija za varnost prometa tako opozarja: “Kolesarji! Previdno naokrog.”
Topli in sončni dnevi na ceste privabijo vse več kolesarjev, zato morajo biti nanje posebej pozorni tudi vsi preostali udeleženci v prometu.
Največ nesreč kolesarjev zaradi neupoštevanja pravil
Kolesarji so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, v katerih pa lahko utrpijo hude posledice, saj so brez zaščite in tako zelo ranljivi. Delež umrlih kolesarjev je v zadnjih letih približno 10 odstotkov vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, v lanskem letu pa se je stanje nekoliko izboljšalo. Največ nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi znotraj naselij, med najpogostejšimi vzroki za njihov nastanek pa so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna stran oz. smer vožnje, poraslo pa je tudi število nesreč zaradi alkoholiziranosti.
Opazovanje kolesarjev, ki so ga leta 2017 izvedli na Agenciji za varnost prometa, je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa naredi približno 25 odstotkov kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja skozi rdečo luč na semaforju, poleg tega pa še ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.
Pravila za varno kolesarjenje
Kolesarji lahko največ sami naredimo za lastno varnost, in sicer z upoštevanjem cestno-prometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni, pa da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luč, da bomo dobro vidni in prej opazni.
Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost
Vsak kolesar je odgovoren za to, da poskrbi za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred samim kolesarjenjem, še posebej spomladi pred začetkom sezone, najprej preverimo tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti:
– brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro,
– belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku,
– zvonec,
– ustrezno napolnjene pnevmatike,
– primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.
Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno opremo, in sicer je za kolesarja nujna uporaba kolesarske čelade, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, priporočljivo pa je nositi tudi oblačila svetle barve oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili.
Bistro glavo varuje čelada
Raziskave nedvomno dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do kar 70 odstotkov. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, priporočamo pa jo vsem kolesarjem, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pomembno prispeva k varnosti kolesarja. Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci kot potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalčku, priporočljiva pa je tudi pri rolanju in na skiroju. Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi, ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.
Kaj lahko pridobimo s kolesarjenjem?
Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev, ki pripomore k izredno dobrim rezultatom pri vsakodnevnem in rekreativnem kolesarjenju.
Zdravje: Izboljšamo telesno kondicijo in zdravstveno stanje, pridobimo večjo vzdržljivost in moč.
Čas: Privarčujemo nekaj časa, saj se lahko znotraj naselja ob gostem prometu gibljemo hitreje kot motorna vozila.
Okolje: Kolesarjenje nima negativnih vplivov na okolje in prispeva k trajnostni mobilnosti.
Privarčujemo: Kolesarjenje je najcenejši prevoz.
Dobro voljo in počutje: Pridobimo splošno boljše počutje, saj smo na svežem zraku, gibanje nam daje boljši občutek obvladovanja življenja.
C. Š.