Kristjani danes začenjajo adventni čas, ki zanje predstavlja čas pričakovanja in priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva. V tem času naj bi se verniki notranje obogatili in pripravili na enega največjih krščanskih praznikov. Zunanje znamenje adventa je adventni venec, v liturgiji pa v tem času prevladuje vijolična barva.
Adventni venec, ki je sicer razširjen tudi med neverujočimi, je najpogosteje narejen iz zelenja, povezanega v venec, na katerega so pritrjene štiri sveče. Prvo nedeljo se prižge prva, nato pa vsako nedeljo ena dodatna.
Čas adventa in božiča se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, denimo potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.
Naj bo letošnji advent čas pričakovanja, pokore, odpuščanja, molitve, luči in upanja
Bolj kot zunanja priprava pa je za vernike v adventu pomembna duhovna priprava na božič. Ta se kaže v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje spoved, razne odpovedi in dobra dela. K poglobljeni in duhovni pripravi na božič so letos pozvali tudi škofje, ki so zapisali, naj si ljudje v času do božiča vzamejo zase, družinske odnose ter uboge in bolne. “Naj bo letošnji advent čas pričakovanja, pokore, odpuščanja, molitve, luči in upanja,” so zapisali.
Pri bogoslužjih v adventnem času berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je pripravljal pot.
C. Š., STA