Klemen Boštjančič je slovenski politik in javni uslužbenec, ki od junija 2022 opravlja funkcijo ministra za finance. Močno je vpleten v številne malverzacije in ga hkrati označujejo za dvoživkarja, saj si denar nakazuje kar na račune v Belize. V nasprotju z našim denarjem je njegov varen pred novimi “svobodnimi” davki.
“Minister Boštjančič se počuti nedotakljivega, posledično se obnaša arogantno, vendar menim, da ga bosta ta aroganca in način razmišljanja, da mu je vse dovoljeno, kmalu stala ministrskega položaja,” je za Demokracijo dejal poslanec Rado Gladek.
Človek afer in grobar Adrie Airways
Klemen Boštjančič se je rodil 1. septembra 1972 v Ljubljani in ima ekonomsko izobrazbo. Je član stranke Gibanje Svoboda in podpredsednik vlade. Njegovo imenovanje za finančnega ministra je bilo za večino veliko presenečenje, saj Boštjančič nikoli ni veljal za finančnega strokovnjaka, prej za človeka, čigar vodenje je povzročilo stečaj več podjetij. Med drugim je potonila družba Adria Airways. Zaslovel je tudi po domnevnem izogibanju plačila davkov. Razkrito je, da je denar iz svojega podjetja Brio Ibis Global nakazal v davčno oazo Belize. Po razkritju je zatrjeval, da je sodeloval z “ameriškim podjetjem”, ni pa povedal, da je šlo za podjetje Slovenca, ki se “obrtno” ukvarja z ustanavljanjem podjetij “off shore”.
Boštjančiča povezujejo tudi z več aferami. Kot finančni minister se še vedno zapleta v mnoge, in sicer zaradi ravnanja z javnimi financami. Pri tem ga poznavalci obtožujejo pretirane porabe javnega denarja in slabega finančnega upravljanja. Poleg tega so se pojavile obtožbe o nepotizmu, kar je povezano predvsem s tem, da je na uradno srečanje v Londonu pripeljal svojega sina Arneja Boštjančiča. Odločitev je zagovarjal z akademskimi razlogi. V zadnjem času je Boštjančičevo ime povezano tudi z ženo Evo, psihologinjo, ki je bila imenovana za članico sveta SNG Drama, domnevno zato, ker je doma “resnična Drama Queen” (kraljica drame – op. a.). V preteklosti je bil povezan tudi s financiranjem podjetja Vesne Vuković, nekdanje novinarke, nato pa nove generalne sekretarke Gibanja Svoboda – podobno kot podjetje GEN-I, ko ga je vodil Robert Golob.
Ogledalo postavilo tudi računsko sodišče
Boštjančiču je sredi septembra ogledalo postavilo kar računsko sodišče, ki je objavilo poročilo o reviziji zaključnega državnega proračuna in pravilnosti njegove izvršitve za leto 2023. Revizorji so ugotovili več nepravilnosti in izrekli mnenje s pridržkom. Ena od nepravilnosti, ki so jo izpostavili, je bila, da so bili prejemki finančnih terjatev in naložb izkazani nepravilno. V konkretnem primeru so bili prejemki izkazani kot vračilo posojila in ne kot vračilo poznejših vplačil kapitala, in sicer v znesku tretjine milijona evrov. Nadalje so revizorji konkretne nepravilnosti ugotovili pri nakupu stavbe na Litijski 51 v Ljubljani in še nepravilnosti pri nakupu 13.000 računalnikov, za katerega je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.
Revizorji so nepravilnosti ugotovili tudi pri posameznih proračunskih uporabnikih. Pri prevzemanju in plačevanju obveznosti proračuna so ugotovili neskladja s predpisi ter poudarili neupoštevanje načel učinkovitosti in gospodarnosti. Nadalje so bili revizorji kritični do tega, da so k eni od vlog za uvrstitev novega projekta v proračun podali pozitivno mnenje, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni. Revizorji so opozorili tudi na to, da proračunske preobremenitve niso odražale prevzetih obveznosti po pogodbi in aneksih, v ustreznih obrazcih prav tako niso bili vpisani točni datumi predvidenih plačil obveznosti v proračunskem letu ter mnogo drugih podrobnosti. Pri tem se poraja vprašanje, koliko je bilo podobnih primerov poslovanja “po domače” oziroma prirejenega poslovanja, saj revizorji pri takšnih pregledih ne preverijo vsake postavke posebej.
Denar troši neodgovorno in netransparentno
V zvezi z nakupom stavbe na Litijski so revizorji ugotovili, da ga v pripravi proračuna za leto 2023 niso načrtovali, prav tako denarja niso načrtovali niti z rebalansoma proračuna, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023. Odgovornost finančnega ministrstva in vlade za nakup stavbe na Litijski je nesporna, kot je potrdilo računsko sodišče.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke so po revizorskih razkritjih zahtevali nujno izredno sejo parlamentarnega odbora za finance. Poslanec Rado Gladek je to pojasnil z besedami, da se “bojijo, da bo minister Boštjančič znova igral Božička čez božične praznike” kot v primeru nakupa stavbe na Litijski. Tedaj se je namreč vse zgodilo v nekaj dneh med božično-novoletnimi prazniki (od predloga pravosodnega ministrstva do sklepa vlade in plačila). Poslanska skupina SDS je Boštjančiča pozvala k odstopu, če tega ne bo storil, pa so pozvali predsednika vlade, da državnemu zboru predlaga njegovo razrešitev.
V koaliciji svobodnjakov so zahteve pričakovano zavrnili, minister Klemen Boštjančič pa se je na seji odbora obnašal vzvišeno in arogantno. Zaveda se namreč, da mu “njegovi” ne bodo storili ničesar “hudega”.
Minister odobril krajo iz državnega proračuna
Finančni minister Klemen Boštjančič je ministrici za kulturo Asti Vrečko odobril izplačilo 8346 evrov za Svetlano Makarovič in s tem krajo iz državnega proračuna. Šlo je za plačilo Prešernove denarne nagrade iz leta 2000, ki se ji je Makarovičeva odrekla. Tudi v tem primeru je računsko sodišče opozorilo na nepravilnost.
Za višje plače izbrancem do 1,9 milijarde evrov
Minister Boštjančič vodi tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema v javni upravi, in sicer predvsem v navezavi na plače funkcionarjev. Z nekaterimi izbranimi sindikalisti je sklenjen dogovor, po katerem se bodo v prihodnjih letih (ponekod postopoma) plače povečale tudi za več kot 70 odstotkov v primerjavi s trenutnim stanjem. To imenujejo plačna reforma, podatki pa kažejo, da gre bolj za popravo plač kot za kaj drugega. Vrednost teh sprememb naj bi znašala 1,4 milijarde evrov, po nekaterih podatkih celo do 1,9 milijarde evrov. Minister zneskov ne razkriva. Pomenljivo je, da je pogajanja o prenovi plačnega sistema še lani vodila sedaj že nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki so ji zabičali, da prenova ne sme biti dražja od 850 milijonov evrov. No, zdaj je to bistveno drugače, vsaj podvojeno, če znesek ne znaša že več.
Najslabše plačanim v javnem sektorju se plačni popravki po Boštjančičevi “reformi” ne bodo poznali pri plači. V navezavi na to pristojni sicer zavajajo, da nihče v javnem sektorju ne bo prejel manj od minimalne plače. Tako je že zdaj, saj razliko do minimalne plače posamezniku pokrije država.
Hkrati je bil Boštjančič med tistimi, ki so aktivno sodelovali pri izničenju zakona o dohodnini v navezavi na delo. Janševa vlada je namreč zakon popravila tako, da bi vsak zaposleni leta 2025 prek višjih olajšav in postopoma prejel eno neto plačo več.
Boštjančič zagovornik zdravstvene “reforme”, ki je ni na spregled
Boštjančič je še 29. septembra 2024 zatrjeval, “da smo globoko v zdravstveni reformi”, in s tem nakazal, da je močno vpet tudi na področje javnega zdravstva, ki ga ta vlada uničuje. Že kakšen dan pozneje so Boštjančiča demantirali dogodki na terenu oz. dolge vrste čakajočih za vpis k izbranemu osebnemu zdravniku. Področje razpadajočega javnega zdravstva je komentiral tudi v eni od oddaj na TV Slovenija: “Ni samo vprašanje plač, je tudi vprašanje učinkovitosti in predvsem v zdravstvu merjenja učinkovitosti.” No, Boštjančičevo merjenje učinkovitosti se odraža v čedalje višjih davkih in prispevkih ter nenormalno visokem javnem trošenju, ki ga krpa tudi z novim zadolževanjem.
Odgovoren tudi za nakup “Emilijinih” računalnikov
Stranka SDS je opozorila, da so ugotovitve obremenjujoče in jasno izkazujejo netransparentno porabo javnega denarja ter delovanje v neskladju z zakonom, česar kljub prizadevanjem koalicije ni mogoče več prikriti. Računsko sodišče se je namreč osredotočilo na nakup podrtije na Litijski, za katero pred izplačili niso preverili pravnega temelja in višine obveznosti, nakupa stavbe tako niso ustrezno načrtovali v državnem proračunu, plačil, ki so izhajala iz prevzetih obveznosti, pa niso vključili v letni proračun, in sicer za leto, v katerem zapadejo. Računsko sodišče ugotavlja, da bi bilo treba sredstva za popoplavno obnovo zbirati na posebnem računu, saj bi bilo le tako razvidno, koliko sredstev je zbranih in kako se porabljajo. V zakonu je bila predvidena ustanovitev posebnega sklada, ki bi skrbel za transparentno porabo in pridobivanje sredstev, vendar tega po ugotovitvah računskega sodišča do danes še niso ustanovili. “Revizijsko poročilo se dotika tudi nakupa 13 tisoč računalnikov, o čemer ni treba dodatno izgubljati besed. Jasna je odgovornost tako ministrice Stojmenove Duh kot ministra za finance,” je izpostavilo računsko sodišče.
Vse navedeno torej niso ugotovitve opozicije, ampak računskega sodišča, ki je najvišji revizijski organ za nadzor državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. V razmerju do drugih organov gre za samostojen in neodvisen državni organ. Minister Boštjančič je odgovoren za delo finančnega ministrstva, slednje pa ima glavno skrb in odgovornost za zakonito porabo javnega denarja. Poslanska skupina SDS je Boštjančiča prav zato pozvala k odstopu, če tega ne bo storil, pa bi moral predsednik vlade državnemu zboru predlagati njegovo razrešitev.
Ministrova žena Eva Boštjančič je bila imenovana za članico sveta SNG Drama, čeprav za to ni ustrezno strokovno usposobljena. Od aprila 2023 je tudi predstojnica Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. SNG Drama je v tem času v postopku obsežne investicijske prenove. Imenovanje ministrove žene je v zakulisju naletelo na ostre kritike, člani vlade so to vseeno molče sprejeli.
Vida Kocjan