Šestnajst mesecev potem, ko je konservativni establišment proti volji članstva ustoličil Rishija Sunaka za vodjo konservativne stranke in s tem tudi za predsednika vlade, se taisti establišment sprašuje, če niso brcnili v temo. Konec leta so namreč parlamentarne volitve in vse ankete kažejo porazno sliko za konservativno stranko.
Konservativna stranka ima že dolgo časa krizo identitete, saj se je daleč odmaknila od svoje volilne baze in konservativnih principov. Večina stranke se je popolnoma prekrila z globalisti in sprejela vse levo liberalne prebujenske norosti, tako da se na socialnem področju praktično ne razlikujejo od ostalih levo liberalnih strank. V stranki obstaja sicer tudi konservativna nacionalistična frakcija, ki pa je skorajda neaktivna, saj njeni člani trepetajo, da jih mediji in spletni aktivisti ne bi označili za takšne ali drugačne – fobe ali – iste. Ker je stranka torej praktično izdala svoje volivce, ji tudi ti razumljivo odrekajo podporo.
Zaradi tega ankete kažejo konservativni stranki komaj 20-odstotno podporo, kar je verjetno najnižje v vsej njeni dvestoletni zgodovini. Laburistična stranka ima debelih 27 odstotnih točk prednosti in to kljub temu, da laburiste vodi Sir Keir Starmer, ki ima karizmo “crknjene ribe”. Na drugi strani pa konservativcem volivce počasi prevzema stranka Reform, ki je v bistvu reciklirana Brexit Party. Konservativni Telegraph je zapisal, da če se v Reform reaktivira tudi Nigel Farage, potem se bo konservativna stranka znašla na točki izničenja.
Prihajajo računi
Zdi se, da so tega mnenja tudi mnogi v vodstvu konservativne stranke in sedaj, ko jim teče voda v grlo mrzlično iščejo rešitev, saj so na tnalu tudi njihovi položaji – kakšnih 200 do 250 poslancev bi glede na ankete izgubilo položaje. Grešnega kozla iščejo v premierju Sunaku, čeprav “pozabljajo”, da so ga sami ustoličili z nesramno manipulacijo. Na strankarskih volitvah je Sunaka, bankirja indijskega pokolenja in kandidata globalistične frakcije, članstvo odklonilo in izbralo Liz Truss, sicer precej mlačno in oportunistično pripadnico konservativnega krila stranke. Globalisti so s svojimi pajdaši iz finančnega sveta zakuhali umetno krizo, ki je prisilila Trussovo k odstopu in nato mimo volje članstva ustoličili Sunaka.
Zdaj prihaja račun za to manipulacijo in udinjanje globalistom in kot rečeno, konservativni establišment išče instant rešitev. Problem je v tem, da bi imel dvorni puč, ki bi spodnesel Sunaka, smisel le, če bi ga vodil nekdo, ki je v javnosti prepoznan po konservativno nacionalistični usmeritvi, saj ni več časa, da bi novi predsednik vlade z dejanji pokazal, da stranka misli resno z zasukom proti desni. Vendar pa dandanes v vrhu konservativne stranke ni prav dosti prepoznavnih konservativcev, tako da je celoten načrt na kaj trhlih nogah.
Bogdan Sajovic