Poslanec stranke SD, naslednice Komunistične partije, Milan Brglez je v svoji razpravi obtožil SDS, da so simpatizerji in odkriti podporniki nacističnih in fašističnih skupin, ki se pojavljajo v današnjem času. “Ostro obsojamo njegove besede in zahtevamo opravičilo!” so zapisali v največji parlamentarni stranki, njen predsednik Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da gre za neposreden napad na vrednote EU in evropske Slovenije.
Nekdanji predsednik Državnega zbora in član stranke naslednice komunistov Milan Brglez je na današnji seji državnega zbora pri ponovni obravnavi Deklaracije o evropski zavesti in totalitarizmu dejal, da “so priča vznikanju političnih opcij, ki opravičujejo in celo poveličujejo dejanja nekdanjih nacističnih in fašističnih voditeljev. Enako neverjetno se zdi, da SDS z njimi odkrito ter s ponosom simpatizira, jih podpira in z njimi sodeluje.”
Levica deklaracije, ki obsoja vse totalitarizme ni podprla – razpravo so izkoristili za napad na predlagatelje
Stranka SDS se je ostro odzvala na Brglezove besede in zahteva njegovo opravičilo. Predsednik poslanske skupine SDS Danijel Krivec je poudaril, da so z današnjo razpravo želeli, da vsi podpremo civilizacijske norme, ki so v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu zapisane. “Koalicija teh norm očitno ne podpira in nas obtožuje radikalnosti. Zahtevam opravičilo Milana Brgleza za izrečene besede.”
Krivec je še poudaril, da se v njihovi poslanski skupini niti z eno besedo niso opredeljevali do nobenega primera iz polpretekle zgodovine, z razpravo pa je koalicija izkoristila za napad, čeprav so izpostavili zgolj to, kar v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu piše.
Ne bo se dobro postaralo. Neposreden napad @strankaSD na vrednote EU in @EP_Slovenija https://t.co/Cr1PIpqyOp
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 20, 2019
Evropski parlament ob upoštevanju različnih deklaracij in resolucij potrjuje:
A: Ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila. Ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za proučevanje v preteklosti in poslušajo biti čim bolj nepristranski.
B: Ker nobeden politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni.
C: Ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih, ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost.
D: Ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države in ker so bili s členoma 6., in 7. pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja.
E: Ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu.
F: Ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope. Da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu.
G: Ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih 20. stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev. Ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini.
H: Ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope in ker so v srednje in vzhodno evropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem. Ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav.
I: Ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi. Bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanje demokracije v Evropi.
J: Ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih 90. let in ker je pri tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope.
K: Ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino. Če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju.
L: Ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada) komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti.
M: Ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini, in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe.
N: Ker je z vidika žrtev vseeno kateri režim jih je iz kakršnegakoli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil in ubijal.
Zato resolucija Evropskega parlamenta:
1. Izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju.
2. Resolucija obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.
3. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave. Ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.
4. Evropski parlament in resolucija opozarja, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995, ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim in totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost.
5. Poudarjam, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirne evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.
6. Obžaluje, da se dvajset let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene.
7. Odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množine kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom pa izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje.
8. Izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave, svobodna izbira narodov Evrope. Da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje.
9. Poziva komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek Evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije.
10. Je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vse evropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje.
11. Glede tega evropski parlament poziva svet in komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij kot je organizacija memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja.
12. Ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju.
13. Poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti specializiranimi za totalitarno zgodovino in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov.
14. Poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane z zgoraj opisanimi vprašanji.
15. Poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropskih dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin.
16. Je prepričan, da je končni cilj razkrita in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, s prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.
17. Naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje svetu, komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav pridruženih Evropski uniji ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope.
Proti sprejetju teh skupnih evropskih vrednot so glasovali: Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Poslanka in predlagateljica predloga deklaracije Eva Irgl je ob tem sramotnem aktu leve koalicije izpostavila, “da ji je hudo, da že 10 let v slovenskem prostoru obstajajo in ostajajo in vladajo stranke, ki preko resolucije in tudi sicer ne zmorejo obsoditi totalitarnih režimov. Hitlerjevega nacizma, Mussolinijevega fašizma, komunizma Stalina, Ceaușescuja, Honeckerja in drugih. Še zlasti, ker je slovenski narod doživel in trpel pod vsemi tremi totalitarizmi.”
H. M.