Levica Sloveniji ne more ponuditi ničesar razen kulturnega boja. Potem ko je zagnala vik in krik zaradi blagoslova mošta na osnovni šoli v Leskovcu, je sedaj storila podobno tudi ob slovesnem odprtju nove šole Frana Albrehta v Kamniku. Na tej je namreč prisostvoval tudi katoliški duhovnik, ki je šolo blagoslovil. Skupna nit obeh napadov je nestrpnost levice do kristjanov in njenim interesom podrejeno razumevanje ustave.
Kot izhaja iz prispevka na 24ur, naj bi duhovnikov blagoslov razjezil nekatere člane lokalne skupnosti. “Meni osebno pa se to ne zdi pravilno. Mislim, da bi verska skupnost morala biti ločena od države in zunaj šolskega prostora,” je v prispevku povedala anonimna domačinka, njeno mnenje pa naj bi imelo podlago v 7. členu ustave.
V 7. členu ustave imamo zapisano: “Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.” Politična levica si člen razlaga v skladu z lastnimi potrebami – Cerkev bi najraje videli skrito za zidovi župnišč, njeno delovanje v javnem življenju pa bi moralo biti omejeno do skrajnosti, do te mere, da ta o družbenih vprašanjih ne bi smela imeti mnenja. A ustava ne nalaga tega, pač pa zgolj, da državna oblast deluje neodvisno od verskih skupnosti.
Kot v članku “Ločenost Cerkve in države v Evropi: zgodovina in sedanji trenutek” navaja Nik Trontelj: “Pravilno razumevanje ločenosti verskih skupnosti in države pomeni, da duhovni voditelji ne smejo nastopati kot državniški voditelji ter da državni voditelji ne smejo izražati mnenj o duhovnih in moralnih zadevah.”
Na kakšen način naj bi cerkev z blagoslovom šole posegla v avtonomnost državne ali lokalne oblasti, ostaja (trezno razmišljujočim) težko umljiva skrivnost.
Še več, ustava navaja celo, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, to pa nemara vključuje tudi blagoslov šole, če je k temu povabljena s strani lokalne skupnosti. Tako je za 24ur odločitev pojasnila ravnateljica Osnovne šole Frana Albrehta Monika Glücks Donko: “Podobno kot praznujejo Božič, Veliko noč, tudi tisti, ki niso verni, v enako kategorijo sodi blagoslov šole, namreč blagoslavlja se ceste, mostove, infrastrukturo, stavbe, tako da tukaj ne vidimo nič spornega. […] Moramo znati, bom rekla, z zdravo pametjo, seveda na podlagi zakonodaje in ustave, ki nam to določa, presoditi, kdaj gre za konfesionalne dogodke, kdaj pa je to stvar neke že delno sekularizirane tradicije.”
K temu je dodala, da pri blagoslovu niso videli ničesar spornega, pač pa zgolj spoštovanje volje in običajev lokalne skupnosti.
Kar po padcu Berlinskega zidu ni bil problem, postaja spet problem. Restavracija enoumnega avtoritarnega režima na vseh področjih.https://t.co/uWs8mTPzwE
— Žiga Turk (@ZigaTurk) November 18, 2024
Restavracija enoumja
A če bi ostali zgolj pri tem, bi zgrešili širši kontekst vse bolj pogostih napadov na Cerkev in verujoče. Slovenska levica žal dojema Katoliško cerkev kot sebi nasprotnega akterja in kot priročno tarčo v kulturnem boju, še posebej v času usihajoče javnomnenjske podpore. Nekateri celo menijo, da spremljamo restavracijo totalitarizma. Tako je zapisal politični analitik in profesor dr. Žiga Turk: “Kar po padcu Berlinskega zidu ni bil problem, postaja spet problem. Restavracija enoumnega avtoritarnega režima na vseh področjih.”
Ž. K.