Poreferendumsko politično dogajanje kaže, da je izid referenduma o privilegiranih pokojninah vladajočo garnituro le malo streznil, če jo sploh je. Še naprej smo priča njenemu arogantnemu in samopašnemu vedenju, samohvali vladajočih, in sicer vključno s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Se pa kažejo tudi simbolični taktični premiki. Na predlog vladajoče koalicije so z majske redne seje državnega zbora umaknili sporen vladni zakon o medijih. S preložitvijo tretje obravnave tega zakona bo po mnenju poznavalcev otežena možnost veta državnega sveta na sprejetje zakona in morebitno opozicijsko zbiranje podpisov za referendum, saj se bo vse premaknilo v poletni čas. To pomeni, da se vladajočim tresejo tla in se vsaj delno zavedajo, da jim trda prede in da nimajo več večinske podpore volilnega telesa, kot so jo imeli na zadnjih državnozborskih volitvah, ko so jih ljudje množično podprli. To še posebej velja za Gibanje Svoboda kot stranko t. i. novih obrazov.
Veliko bolj na trdnih tleh so v Slovenski demokratski stranki kot glavni opozicijski stranki. Slednja je imela v soboto volilni kongres v Ormožu. Že pred tem je članstvo s plebiscitarno večino dosedanjega predsednika in trikratnega premierja Janeza Janšo znova izvolilo za predsednika stranke, kar so slavnostno razglasili na kongresu. Slednji je v svojem zahvalnem nagovoru izpostavil, da bo SDS do prihodnjih volitev, ki bodo prej kot v letu dni, gradila le koalicijo z volivci, saj je čas, da “ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj”. O tem, s kom bodo sestavljali vlado, se bodo pogovarjali po volitvah.
Prihodnjim koalicijskim partnerjem so postavili dva temeljna pogoja. Koalicijski partnerji v vladi SDS bodo morali dosledno spoštovati slovensko ustavo in zaveze iz resolucije Evropskega parlamenta o obsodbi vseh totalitarnih režimov. Kdor ni sposoben tega minimuma, sam sebe postavlja izven ustavnega in evropskega demokratičnega loka, kot je opozoril Janša. Ob tem je napovedal, da SDS nikoli več ne bo oblikovala vlade brez trdne in jasne programske večine. Če ne bo poenotenja o ključnih razvojnih politikah, “bomo pač počakali”. SDS je namreč “trdna, močna in trdoživa stranka, ki je zgrajena za ves čas trajanja slovenske države”.
Prvak SDS Janša je v svojem govoru argumentirano nanizal vrsto kritik tranzicijske levice, ki jo vidi kot “Ahilovo peto države”. Z njim se je vsekakor mogoče strinjati. Tako protislovenske, škodljive, nesposobne in samopašne politične garniture na oblasti še nismo imeli. V navezavi na to je Janša izpostavil, da SDS predstavlja jasno alternativo z bojem, s prizadevanjem za blaginjo vseh slovenskih državljanov. Dodal je: “Je edina stranka v državi, ki ima na voljo dovolj znanja, izkušenj in kadrovskega potenciala, da lahko Slovenijo popelje na novo pot.”
Dr. Metod Berlec