Napovedi nemškega gospodarstva nakazujejo novo krizo, proti-gospodarsko naravnana slovenska vlada pa napoveduje povišanje davkov!

Datum:

V poslovnem svetu danes odmeva novica Nemške industrijske zveze BDI, ki je znižala oceno rasti nemškega gospodarstva na dva odstotka. Slovenija je zaradi izvoza eksistenčno vezana na Nemčijo, poslabšanje razmer bo tako občutilo tudi slovensko gospodarstvo, toda ali je slovenska vlada že pripravila ukrepe na odgovor ohlajanja nemškega in globalnega gospodarstva? Odgovor je vsem znan, radikalno leva koalicija ima v koalicijskem sporazumu celo novo povišanje davkov, kar bo dodatno ubijalo podjetniški razvoj.

Iz Nemške industrijske zveze BDI so sporočili, da bo nemško gospodarstvo v letošnjem letu predvidoma zraslo za 2 odstotka, kar je manj od prejšnje ocene, ko so predvideli 2,25-odstotno gospodarsko rast. Dieter Kempf, predsednik BDI, pojasnjuje, da je do znižanja ocene prišlo zaradi šibkejšega povpraševanja po nemških izdelkih. Rast nemškega izvoza bo namreč v letošnjem letu predvidoma znašala 3,5 odstotka, kar je manj od prej predvidenih 5 odstotkov. Razlog za to sta nestanovitnost trgovinske politike zaradi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa in povečevanje poslovnih tveganj, je še pojasnil Kempf po poročanju Jutarnjega. Bojijo se namreč vplivov t. i. trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki bi se dodatno zaostrila v primeru, da Trump uvede 25-odstotne carine na preostali kitajski uvoz v ZDA v vrednosti 267 milijard ameriških dolarjev.

Kako smo na ohlajanje nemškega gospodarstva pripravljeni v Sloveniji?
Za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo Nemčija predstavlja najpomembnejšo izvozno partnerico, zato bo vsak premik nemškega gospodarstva čutilo tudi naše gospodarstvo. Kar je še bolj zaskrbljujoče, pa je popolna nepripravljenost slovenskega gospodarstva na morebitno zaostrovanje razmer v globalnem gospodarstvu.

Pod vodstvom vlade Mira Cerarja smo kljub razmeroma hitri gospodarski rasti ter rasti izvoza izgubili štiri leta časa, ko bi lahko stabilizirali javne finance in se tako pripravili na morebitno novo finančno krizo. Po podatkih statističnega urada višina javnega dolga še vedno vztraja pri vrtoglavih 75 odstotkih BDP, prav tako pa bi gospodarstvo težko preživelo dodatno poviševanje davkov. Stopnji DDV še vedno ostajata pri 22 in 9,5 odstotka, kar naj bi bila krizna raven in je pod vlado Mira Cerarja postala stalna raven, dodatno je v okviru t. i. »mini reforme« Cerarjeva vlada podjetnike za trud »nagradila« s povišanjem davka na dobiček pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, ni nam pa treba poudarjati niti tega, da je delo nadpovprečno obremenjeno, in to progresivno, kar posredno destimulira ljudi od dodatnega dela, učinkovitosti in inovativnosti.

Upoštevajoč okoliščine so naravnost grozljive napovedi koalicije pod vodstvom Marjana Šarca, katere članica je tudi skrajna Levica, ki z napovedovanjem povečevanja državne porabe, ki jo bo financirala z dodatnim obdavčevanjem, utegne poslabšati razmere ob morebitni krizi do te mere, da postanemo nova Venezuela!

J. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Boštjan M. Turk: “Čestitka delavstvu za 1. maj! Ne obupajte, še huje bo!”

Publicista in profesorja dr. Boštjana M. Turka smo vprašali...

Je partner Maše Kociper in vpliven odvetnik vpleten škandal?

Spomnite se naslednjič, ko vam bodo aktualni oblastniki pridigali...

[Video] Kangler na kmetijo povabil Goloba, namesto njega prišel nekdo drug

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc...