Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku zoper odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba v povezavi z afero Karigador sprejela drugi osnutek ugotovitev, ki naj bi bil po neuradnih informacijah za premierja obremenjujoč. A kot pričakovano se je to zgodilo po volitvah. Spomnimo, da je opozicija na to večkrat opozarjala, da bi lahko odločitev o eni najbolj odmevnih zadev, povezanih z Golobom, prišla prepozno, da bi volivci o njej odločali z vsemi informacijami na mizi. Če bi bile ugotovitve KPK objavljene pred volitvami, bi bil lahko tudi politični razplet drugačen.
Po poročanju POP TV je komisija osnutek dopolnila z dodatnimi dokazi, ki naj bi podrobneje osvetljevali odnos med Robertom Golobom in poslovnežem Tomažem Subotičem ter okoliščine, zaradi katerih bi se moral premier izločiti iz odločanja o njegovem imenovanju v zdravstvene institucije.
Postopek se nanaša na odločanje predsednika vlade o imenovanju Subotiča v svet celjske bolnišnice in ljubljanske psihiatrične klinike. KPK je preverjala, ali se je Golob znašel v okoliščinah nasprotja interesov, ker se na dveh sejah vlade ni izločil iz glasovanja, čeprav je s Subotičem gojil zasebne odnose.
Po neuradnih informacijah drugi osnutek ugotovitev, sprejet 7. maja, dodatno utrjuje dvome o premierjevem ravnanju. Novi dokazi naj bi kazali na tesnost odnosa med Golobom in Subotičem ter na okoliščine, zaradi katerih bi lahko zasebni interes vplival ali vsaj ustvarjal vtis vpliva na nepristransko opravljanje javne funkcije.
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je za POP TV potrdil prejem osnutka in napovedal odziv, vendar ob tem dejal, da sam v dopolnitvah ne vidi nobenih novih relevantnih dokazov. KPK lahko po preučitvi odziva sprejme tudi končne ugotovitve.
Napovedi so se uresničile
Toda poleg vsebine samega postopka zdaj odmeva še drugo vprašanje, časovnica. Pred volitvami, še lani, so takrat opozicijski poslanci in komentatorji opozarjali, da se postopek pred KPK nevarno vleče. Kritike so bile usmerjene predvsem v pravno strategijo Golobovega odvetnika Stojana Zdolška, ki naj bi z zahtevami za izločitve in pravnimi sredstvi postopek zavlačeval, hkrati pa se je pojavljal očitek, da bo odločitev KPK prišla šele po volitvah, v času, ko premier zaradi morebitnih ugotovitev ne bi več utrpel politične škode pri volivcih.
Spomnimo, da je politiolog Miro Haček novembra 2025 opozoril na verjeten scenarij zavlačevanja. “Postopek se bo vlekel toliko časa, da bodo volitve mimo, ne glede na prošnjo KPK upravnemu sodišču, da o zadevi odloča prednostno. […] Glede na časovnico se zdi, da bodo te veliko verjetneje objavljene po volitvah. Podobno je takrat menil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je javno izražal prepričanje, da bodo ključne odločitve KPK o Golobovih zadevah objavljene šele po volitvah.
Sara Kovač