Davčni primež, ki meri delež davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela, je v Sloveniji med najvišjimi v OECD. Leta 2024 je znašal 44,6 odstotka in je bil torej bistveno višji od povprečja OECD, ki je znašalo 34,9 odstotka, kar je Slovenijo uvrstilo na šesto mesto. Že to je pomenilo, da je povprečen Slovenec prejel približno 200 evrov nižjo mesečno neto plačo (2400 evrov letno) v primerjavi s povprečjem OECD.
Če Golobovi ne bi spremenili dohodninske zakonodaje, ki jo je sprejela Janševa vlada, bi vsi zaposleni leta 2025 prejeli eno neto plačo več. Pred to odločitvijo bi bilo povečanje po letu 2022 postopno.
Z davkom udarili še upokojence, kmete in podjetnike
S 1. julijem 2025 je po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo še slabše. Davčni primež se je zvišal na 46,6 odstotka, kar pomeni, da bomo “dosegli” vrh lestvice med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo se je od 1. julija 2025 davčni primež dodatno povečal, saj gre za nov obvezen prispevek, ki bo vplival na zaposlene, delodajalce, upokojence, samozaposlene in druge z dohodki na osnovi dela. Uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo je tako dodatna obveznost, ki se odšteje od bruto plače ali drugih dohodkov. Po podatkih OECD je že uvedba obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) leta 2024 povečala davčni primež za 1,44 odstotne točke za samske zaposlene ter za 1,96 odstotne točke za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima. Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo pomeni dodatni dve odstotni točki k davčnemu primežu za zaposlene (1 odstotek zaposleni + 1 odstotek delodajalec). To pomeni, da bo davčni primež po 1. juliju 2025 presegel 46,6 odstotka za samske zaposlene s povprečno plačo ali se temu odstotku vsaj približal, in sicer odvisno od drugih sprememb v davčni politiki. Davek plačujejo tudi upokojenci (1 odstotek od neto pokojnine mesečno, kar povprečno znaša 10 evrov mesečno), samozaposleni in kmetje (2 odstotka od svojih prihodkov, minimalno 27 evrov mesečno).
Naraščajoč davčni primež
Naraščajoč davčni primež pod vlado Roberta Goloba vzbuja veliko nelagodja. Kritike se osredotočajo na povečanje davčnih obremenitev, ki negativno vplivajo na gospodarstvo in življenjski standard državljanov. Ena od prvih odločitev Golobove vlade novembra 2022 je bila odprava ugodnejše obdavčitve plač iz prejšnjega zakona o dohodnini, uvedla je tudi dodatne prispevke. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je preoblikovala v OZP, ki se od marca 2025 usklajuje z rastjo povprečne plače, kar dodatno povečuje davčno breme.
Visoki davki odvračajo investitorje
Visoki davki naj bi odvračali tuje in domače investitorje. Poročila navajajo, da gospodarska klima v Sloveniji slabi, saj podjetja zaradi visokega davčnega bremena iščejo subvencije ali poslovne priložnosti v tujini. Kritiki, kot je na primer predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, so opozorili na problematične izjave predsednika vlade Roberta Goloba, ki je podjetjem svetoval optimizacijo poslovanja s selitvijo v tujino.
Višanje trošarin, nikoli dovolj
Golobova vlada je v zadnjih dveh letih močno povečala tudi trošarine in druge dajatve. Trošarine na gorivo so se povečale za 40 odstotkov, kar pomeni, da država pobere približno 60 odstotkov cene goriva. Prav tako je bil davek na najemnine zvišan s 15 na 25 odstotkov, kar vpliva na stanovanjski trg.
Po drugi strani smo priča netransparentni porabi davkoplačevalskega denarja. Po podatkih, ki jih je pridobil poslanec SDS Anton Šturbej, so ministrstva in kabinet predsednika vlade leta 2024 za reprezentanco porabili 1,844 milijona evrov. Še dodatne milijone so vladajoči porabili za službena potovanja, ampak to je le en segment zapravljivosti vlade. Na drugi strani smo priča katastrofalnemu črpanju evropskih sredstev, kar Slovenijo uvršča na zadnje mesto med državami EU.
Vprašanje je torej, ali vlada dela v korist ljudi ali davke in dajatve povečuje le za lastne interese. Robert Golob je že pred volitvami leta 2022 napovedal višje davke. Volivci ga niso jemali resno. Zdaj pa smo, kjer smo.
Analiza vpliva na gospodarstvo
Visoki davki negativno vplivajo na konkurenčnost Slovenije in življenjski standard. Vlada sicer trdi, da so ukrepi potrebni za financiranje javnih storitev, če ji kdo verjame. Dejstvo je, da naraščajoč davčni primež pod Golobovo vlado leta 2025 tako neposredno kot posredno vpliva na slovensko gospodarstvo, in sicer na konkurenčnost, zaposlovanje, investicije in življenjski standard.
Visoka obdavčitev dela zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj povečuje stroške dela za delodajalce in zmanjšuje neto plače zaposlenih. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi razbremenitev plač na raven povprečja OECD (34,9 odstotka) povečala povprečno mesečno neto plačo za približno 200 evrov ali 2400 evrov letno.
Primerjava s Hrvaško
Medtem ko so države, kot je Hrvaška, v zadnjih letih sprejele ukrepe za razbremenitev stroškov dela, Slovenija uvaja dodatne obremenitve, kar povečuje razliko v gospodarski rasti. Hrvaška je v zadnjih petih letih dosegla za dve tretjini višjo gospodarsko rast kot Slovenija, in sicer delno zaradi nižjih davčnih bremen.
Priča smo tudi odvračanju investitorjev. Visoki davki in birokratske ovire odvračajo tako domače kot tuje investitorje. V GZS in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da naraščajoči stroški dela, vključno z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, dodatno obremenjujejo podjetja in zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. To vodi v selitev poslovnih aktivnosti v države z ugodnejšimi pogoji. V Sloveniji visoka obdavčitev zmanjšuje tudi privlačnost zaposlovanja.
Nižanje življenjskega standarda
Naraščajoč davčni primež zmanjšuje razpoložljiv dohodek gospodinjstev, kar vpliva na zasebno potrošnjo, ki je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Po podatkih OECD se je davčni primež za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima povečal za 1,96 odstotne točke, na 37,8 odstotka, kar presega povprečje OECD, ki na tem področju znaša 29,5 odstotka.
Poleg davkov na plače so se zvišale trošarine na gorivo, zvišal se je tudi davek na najemnine, kar dodatno bremeni gospodinjstva in zmanjšuje kupno moč. To vodi v nižjo potrošnjo in počasnejšo gospodarsko rast.
Primanjkljaj in zadolževanje
Državni proračun za leto 2025 predvideva prihodke v višini 15,2 milijarde evrov in odhodke v višini 17,1 milijarde evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov. Visoka javna poraba in dodatne obremenitve, kot so prispevki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, povečujejo pritisk na davkoplačevalce. Hkrati ni razumljivo, da nas vlada vsako leto dodatno zadolžuje približno v višini proračunskega primanjkljaja (višje porabe od prihodkov), kar je okoli 2 milijardi evrov letno (6 milijard evrov dodatnega dolga v zadnjih treh letih). Tudi zadolževanje gre pogosto “na zalogo”, nazadnje za milijardo evrov tik pred praznikom dneva državnosti.
Ekonomisti opozarjajo tudi na dolgoročne posledice, in sicer predvsem na upočasnitev gospodarske rasti. Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se gospodarska rast v Sloveniji upočasnjuje. Visoki davki dodatno ovirajo izvozno usmerjeno gospodarstvo, saj se stroškovna konkurenčnost slabša.
Slovenska podjetja, kot navaja Forbes Slovenija, se tako soočajo z upadom izvozne konkurenčnosti zaradi globalnih dejavnikov, kot sta geopolitična nestabilnost in strožji evropski regulatorni okvir. Naraščajoč davčni primež še dodatno otežuje prilagajanje na te izzive.
Za konec
Naraščajoč davčni primež pod Golobovo vlado negativno vpliva na slovensko gospodarstvo, saj zvišuje stroške dela, zmanjšuje neto plače in odvrača investicije. To vodi v nižjo konkurenčnost, počasnejšo gospodarsko rast in upad življenjskega standarda. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) sistemskih težav ne rešuje. Namesto tega smo priča fantaziranju Roberta Goloba, kako dobri smo in kako nam zavida ves svet.
Simič: “To so posledice zadnjih volitev”
Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS, je izpostavil: “Posledica zadnjih volitev: zvišanje davkov, zvišanje socialnih prispevkov, zvišanje RTV-prispevka, stomilijonska izguba pri preoblikovanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, odškodnina zavarovalnicam, milijarda za vojsko, 20.000 nevidnih stanovanj, usmerjanje podjetnikov na Hrvaško in v BiH …”
Perne: “To ni vlada, ki bi delala za ljudi”
Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja, je poudaril: “Geslo naše vlade je: ‘Dan brez novega davka je proč vržen dan.’ Ta vlada dela za elektro lobi, levičarsko elito in nevladnike, običajne državljane pa je treba ožeti do konca. To ni vlada, ki bi delala za ljudi.”
Vida Kocjan