Kljub nestrinjanju smo, v petek, 12. avgusta, objavili popravek predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza na naš članek z naslovom Za Brgleza je referendum zakon ulice – Sam bo predlagal omejitve. Zakonsko določeni rok, v katerem popravka nismo smeli komentirati se je iztekel, zato bomo v nadaljevanju kratko in enostavno ovrednotili 6 točk predstavnika ljudstva, tistega, ki je oz. bi moral biti prvi izmed 90-ih.
- Trdite: Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je napovedal vložitev predloga spremembe zakona o referendumu. Če mu bo uspelo, se bodo državljanske pravice v demokratični Sloveniji, skrčile za pravico do ljudskega odločanja.
NI TOČNO. Dejal sem, da bo moj predlog šel v smer, da bi morali biti podpisi (tj. sedaj zahtevanih 2.500podpisov) overovljeni na upravnih enotah in bi se lahko šteli v končno število podpisov, tj. 40.000, ki morajo biti zbrani, da bi lahko razpisali referendum.
Predlog v resnici omejuje pravico do ljudskega odločanja, kajti vsaka birokratska ovira pri uveljavljanju pravice namreč to pravico omejuje oz. krči. Overovitev podpisov, kljub temu, da se štejejo v kvoto, pa je (v tej fazi) dodaten birokratski zaplet.
- Trdite: To pomeni, da bo vsak podpisnik svoj podpis moral overoviti pri notarju.
NI TOČNO. Gre za ceneno manipulacijo ali neznanje. Podpisi bi se overovili na upravnih enotah tako, kot se tistih 40.000 podpisov, ki jih je potrebno že sedaj zbrati po določitvi roka za zbiranje podpisov, brezplačno. Bi pa s tem bilo onemogočeno, da ena oseba da več podpisov za druge osebe, za katere pozna ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega bivališča.
V tej trditvi smo napačno navedli, da se bodo podpisi morali overiti pri notarju, overili se bodo na upravnih enotah. Vseeno pa to ne spremeni dejstva, da gre za oviranje pravice.
- Trdite: Milan Brglez se je tudi zahvalil Ustavnemu sodišču, ki mu je pritrdilo v primeru pobud delavcev migrantov.
NI TOČNO. Zahvalil sem se Ustavnemu sodišču zaradi tega, ker je zelo natančno določilo, kdaj je neka pobuda očitna zloraba pravice, ki je prepovedana po 2. členu naše Ustave. Torej gre za pomembno ustavno varovalko, ki ne dopušča prostora za zlorabo zgolj s sklicevanjem, da ima predsednik Državnega zbora takšno diskrecijsko pravico na osnovi aktualnega primera, in bo vodilo vsem predsednikom Državnega zbora v prihodnje.
Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez je v popravku negiral sam sebe in potrdil naš zapis: “Zahvalil sem se Ustavnemu sodišču …”.
- Trdite: Delavci migranti večinoma prihajajo iz regij, kjer je stopnja brezposelnosti najvišja. Možnosti zaposlitve so zelo omejene, država pa je na te kraje pozabila. Zato so si tisti, ki so imeli srečo, službo našli v sosednji Avstriji. Tam plačajo davek, živijo v Sloveniji in denar zapravijo v Sloveniji. A mačehovska država je morala pristaviti še svoj lonček in delavci morajo plačati davek tudi njej.
NI TOČNO: Delavci migranti plačajo le razliko med davčno stopnjo na tujem in tisto pri nas. S tem so izenačeni z vsemi državljani Slovenije, ki delamo tu in tu plačujemo davke.
Naša trditev je zopet pravilna in v svojem popravku to potrjuje tudi g. Brglez. Kaj pa je oz. kako imenujemo razliko med davčno stopnjo na tujem in tisto pri nas? To ni nič drugega kot dodatni davek. Sicer pa je glavni problem v tem, da so v Sloveniji očitno davki bistveno višji kot v Avstriji.
- Trdite: Zadnja možnost v demokratični državi, ko ljudstvo zahteva glas ljudstva, je referendum, a predsednik državnega zbora Milan Brglez se je odločil, da jo bo zavrnil. Pri tem je, hote ali nehote, nazorno pokazal, kako trenutna vlada vidi demokracijo, in sicer, ko je povedal, da želi “zaščititi vladavino prava pred vladavino zakona ulice”.
NI TOČNO: Gre za manipulacijo brez primera. Sam sem zavrnil le podpis začetka zbiranja podpisov za razpis referenduma, ne pa referenduma samega. In v tem mi je dalo prav Ustavno sodišče. Še več, dejalo je, da bi ravnal protiustavno, če bo dovolil, da se očitne zlorabe nadaljujejo. Iz tega bi se dalo izpeljati, da so bili tudi pozivi, ki ste jih objavljali, da naj odstopim zaradi kršitve ustavnosti, tudi ali zloraba ali nerazumevanje naše Ustave.
Če odgovorimo v slogu g. Brgleza je njegov popravek manipulacija brez primere. Za razlago zadošča vprašanje, kaj je posledica zavrnitve določitve roka za začetek zbiranje podpisov za začetek referenduma drugačna od posledice zavrnitve referenduma?
- Trdite: Zadnjo besedo bo imelo evropsko sodišče za človekove pravice. Nanj so se po odločitvi ustavnega sodišča obrnili delavci migranti.
Pozabili pa ste povedati, da sem sam to odločitev Sindikata delavcem migrantov pozdravil.
Nenavadno je, da politiki diktirajo mediju, kaj mora napisati, kako povzeti novinarsko konferenco, ipd. Članek namreč ni magnetogram novinarske konference. Gospod Brglez v stilu pravega avtokrata očitno želi diktirati uredniško politiko Nova24TV. To pa je pojav, ki smo mu v Sloveniji priča vsak dan. Slovenski levičarski politiki so namreč navajeni, da režimskimi mediji, brez kakršnega koli pomisleka in novinarske etike, izpolnjujejo njihove želje in “poželenja” pa verjetno še kaj …
Ob takih doktorjih prava ni čudno, da ljudje nimajo zaupanja v pravno državo.
Ob takih politikih ni čudno, da ljudje nimajo zaupanja v slovensko politiko.
Ob takem odnosu do kritike ni čudno, da je ljudi strah in so raje tiho.
Zato je vedno bolj v nebo vpijajoče geslo zapisano na stenah Hrama demokracije: “Narod si bo sodbo pisal sam.” V Sloveniji imamo za to očitno aktualnega predsednika Državnega zbora, vendar ljudje večno ne bodo tiho. Ljudje bodo govorili, jasno in glasno, če ne na referendumu in ulici, pa zagotovo na volitvah.
Jure Ferjan