Januarja je v povezavi z razdeljevanjem sredstev za prestrukturiranje premogovniških regij izbruhnila afera agencije Spirit, ki spada pod gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana, aferam pa očitno ni videti konca. Pod njegovo ministrstvo spada tudi evropsko podprta platforma STEP (the Strategic Technologies for Europe Platform), katere opis se bere na moč podobno ekoludističnim evropskim zelenim projektom, ki so navrtali milijarde davkoplačevalske luknje. Vlada je v platformo zaenkrat vložila 100 milijonov evrov. Platforma se sicer financira iz podjetniškega sklada. Naši viri pravijo, da gre za zgodbo, ki je še hujša od zloglasnega Spirita.
“STEP platforma je namenjena krepitvi industrijske konkurenčnosti EU, saj se osredotoča na razvoj ključnih tehnologij za trajnostno in konkurenčno prihodnost. Preizkuša nove strateške ukrepe in krepi industrijsko politiko EU”, se hvalijo na strani platforme in razložijo, da STEP podpira projekte za razvoj in proizvodnjo v treh sektorjih, pomembnih za zeleni in digitalni prehod, in sicer Čiste, nizkoogljične in z viri gospodarne tehnologije (ang. cleantech), Digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije (ang. digital tech in deeptech) in Biotehnologije (ang. biotech).
Nov projekt sifoniranja javnih sredstev?
Oglasilo se nam je več virov, tudi iz županskih vrst, ki trdijo, da gre za še hujše razmetavanje davkoplačevalskega denarja kot v zloglasnem primeru Spirit. Spet naj bi šlo za še en projekt organiziranega preusmerjanja davkoplačevalskega denarja v črno luknjo dogme obnovljivih virov energije.
Vlada je platformo sicer ustanovila z Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo za odpravljanje strateške odvisnosti evropskega gospodarstva in prevzem vodilne vloge pri razvoju naprednih tehnologij. Naloge glavne kontaktne točke pa je s 1. decembrom 2024 prevzel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), ki sicer deluje pod okriljem Hanovega ministrstva, projekt pa financira tudi ministrstvo za kohezijo.
V kaj bo vlagala platforma?
Projekti, ki jih podpira Step, so iz znanega repertoarja profiterjev t. i. zelenega prehoda, oz. (kot se izrazijo na platformi) “čiste, nizkoogljične in z viri gospodarne tehnologije”. Kam bo torej vlagal Step? Med drugim v sončne tehnologije, tehnologije vetrne energije na kopnem in energije iz obnovljivih virov na morju, baterijske tehnologije in tehnologije za shranjevanje energije, tehnologije toplotnih črpalk in geotermalne energije, vodikove tehnologije, tehnologije trajnostnega bioplina in biometana, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, tehnologije električnega omrežja itd.
Pri tem je pomembno povedati, da ima Slovenija na teh področij bore malo lokalnega znanja, projekti OVE pa so predvsem projekti preprodaje tuje (navadno kitajske) tehnologije fotovoltaičnih panelov (kot v primeru premierjevega podjetja Star Solar) pa tudi postavljanja vetrnih elektrarn tujih proizvajalcev, ki nato grdo estetsko krnijo lokalno okolje.
Da gre pri projektu za širšo pobudo za institucionalno kurjenje davkoplačevalskega denarja, pričajo cilji, s katerimi se hvalijo na spletu. Ti so:
-
- izgradnja ekosistema razvojnih institucij, univerz in gospodarstva s skupnimi razvojnimi projekti; v ta namen bo izvajala informiranje, izobraževanje in motiviranje potencialnih nosilcev razvojnih projektov ter spodbujala njihovo medsebojno povezovanje; priprava ocene o možni absorpcijski sposobnosti gospodarstva za uspešno črpanje razvojnih virov, ki bo podlaga za možne spremembe programskih dokumentov (STEP omogoča in spodbuja realokacijo virov obstoječih programov, kot sta evropska kohezijska politika in Načrt za okrevanje in odpornost),
- razvoj podpornih storitev za uspešno črpanje virov iz centraliziranih programov EU z izgradnjo ekosistema, mreže storitev in ciljnega pristopa k pripravi in promociji projektov. Predvideno je, da se bo podpora tehnologij, opredeljenih s STEP uredbo zagotavljala tudi iz sredstev evropske kohezijske politike, kar se bo odrazilo v spremembi Programa evropske kohezijske politike 21–27. Prav tako se bodo s prerazporeditvijo sredstev tehnične pomoči z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj zagotovila manjkajoča dodatna sredstva tehnične pomoči MGTŠ za ustanovitev in izvajanje aktivnosti notranje organizacijske enote STEP v okviru SPS.
- Po opisih sodeč gre torej za nekak centralno-planski poskus porabe davkoplačevalskega (in evropskega) denarja za projekte, ki so blizu trenutni “zeleni” oblasti. Golobova vlada je namreč intimno povezana s tem, da uporabo energije naredijo čim dražjo in nedostopno, saj so glavni akterji vlade zasebno-poslovno udeleženi v poslih, ki so neposredno odvisni od tega, da elektrika postane vse dražja zaradi forsiranja dragih obnovljivih virov energije.
Poleg podpore zelenim tehnologijam bo sklad centralni register za EU razpise za STEP sektorje, tam bodo objavljeni tudi nacionalni javni razpisi za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, skrbel pa bo tudi za podporo lastniškega kapitala in dolžniško financiranje.
“Pečat suverenosti”
Med drugim pa bo platforma Step delila tudi t. i. “pečat suverenosti”. Kot razlagajo na platformi, bo v petih programih, s katerimi neposredno upravlja Evropska komisija: program Digitalna Evropa, program Obzorje Evropa, Evropski obrambni sklad, program EU4Health in Sklad za inovacije moč najti razpise za zbiranje predlogov, ki bodo nosili posebno oznako, s pomočjo katere bo jasno razvidno, da naslavljajo vsebine platforme STEP.
V kolikor bo prijavljen projekt na razpise za zbiranje predlogov v teh petih programih v postopku ocenjevanja izpolnil minimalne zahteve, določene v razpisih za zbiranje predlogov (ne glede na to, ali bo prejel sredstva), mu bo podeljen t. i. Pečat suverenosti, kar bo takim projektom omogočalo pridobivanje financiranja v drugih instrumentih Unije ali držav članic.
Bere se kot nekakšen partijski žig odobritve za prejemanje javnih sredstev.
Platfroma Step, kot še en evropsko blagoslovljen projekt zapravljanja javnega denarja?
Po aferi Spirit je javnost postala dokaj nezaupljiva do državne redistribucije javnih sredstev v zasebne gospodarske pobude. Podjetniški sklad se prav tako kot Spirit napaja iz davkoplačevalskega in evropskega denarja, retorika platforme pa neprijetno spominja na isto birokratsko latovščino, kot jo uprablja Spirit. Zaskrbljujoča so poročila naših virov, ki pravijo, da gre za še hujšo gostijo z javnim denarjem, kot je šlo pri Spiritu.
Trenutno sicer ni javno dostopnih informacij o specifičnih prejemnikih sredstev platforme STEP v Sloveniji. Platforma je še v fazi vzpostavljanja, pred kratkim jo je prevzel slovenski podjetniški sklad, ki bo v prihodnje obveščal o možnostih financiranja in objavljal razpise za podporo projektom na področju strateških tehnologij. Na podlagi poročil posameznih županov bomo z zanimanjem spremljali, kam bodo razdelili 100 milijonov evrov, ki jih je za črno luknjo zelenih politik namenila Golobova vlada.
I. K.