Vdori ruskih dronov so evropske države spodbudili k delovanju. Ruske sosede nadgrajujejo obrambno infrastrukturo in koordinacijo delovanja. Potrebne bodo milijarde za zagon evropske vojaške industrije in tehnološke razvojne projekte.
Evropski protidronski zid (European Anti-Drone Wall) je varnostni projekt Evropske unije (EU) in Nata, ki je namenjen varovanju vzhodne meje EU pred droni in drugimi brezpilotnimi letalniki. Gre za skupno pobudo držav, ki mejijo na Rusijo ali Belorusijo, in sicer z namenom postavitve tehnološkega ščita za zaznavanje, motenje in uničenje dronov. Projekt je nastal kot odziv na naraščajočo uporabo dronov v sodobnih konfliktih, kot je vojna v Ukrajini, kjer so droni postali ključno orožje.
Razprave so dosegle vrhunec na vrhu EU v Københavnu, in sicer 1. in 2. oktobra letos. Tam so voditelji podprli pospešitev projekta. K temu je pripomoglo dejstvo, da so prav v tistih dneh droni, ki so po besedah danskih preiskovalcev prileteli z ruske ladje, zmotili normalen potek poletov na več danskih letališčih – tako civilnih kot vojaških.
Rusko izzivanje
Drugega oktobra so francoske pomorske sile pred francosko obalo zasegle tanker, ki je del tako imenovane ruske senčne flote, torej ladij za prevoz energentov, ki plujejo pod različnimi zastavami, vendar so pod ruskim nadzorom in jih Rusija tudi uporablja, da z njimi prebija ekonomsko blokado. Tanker, ki je pred tem plul z Baltskega morja v predel Atlantika okoli Danske, je bil po trditvah danskih preiskovalcev tudi platforma, s katere so vzleteli droni in sprožili alarme na danskih letališčih.
Sicer pa je bil september poln ruskega “dronskega izzivanja”. Poleg motenj delovanja letališč na Danskem, med njimi tudi največjega državnega letališča pri prestolnici København, ki je bilo zaprto več ur, so ruske drone zaznali tudi na Poljskem (19 dronov je vstopilo iz Rusije), alarmi zaradi vdorov ruskih dronov pa so se sprožili tudi v vojaških bazah v Estoniji, Romuniji, na Finskem in Švedskem.
Voditelji Evropske unije so te vdore dronov prepoznali kot “hibridne napade”, s katerimi želi Rusija preizkusiti obrambo, sejati tesnobo in “testirati” odziv Nata, ne da bi prišlo do popolne eskalacije spopadov. Države, v katerih so zaznali vdore ruskih dronov, so namreč vse članice Nata. Kremelj kot vedno zanika vpletenost in načrte EU označuje za “histerične”, za vdore dronov pa bodisi obtožuje Ukrajino bodisi trdi, da gre za “lažne prikrite operacije” zahodnih obveščevalnih služb.
Danska premierka Mette Frederiksen je vdor dronov označila za “novo realnost” hujših groženj in članice Nata ter države članice EU pozvala k ukrepanju. Komisar EU za obrambo Andrius Kubilius je preprečevanje vdorov ruskih dronov označil za “takojšnjo prednostno nalogo” in napovedal, da bodo že do konca oktobra sestavili akcijski načrt in ga kmalu začeli izvajati. Celotna operacija naj bi se po načrtih končala v štirih letih, torej do konca desetletja, prvi ukrepi pa naj bi začeli delovati že prihodnje leto, saj so se v nekaterih državah že zdaj začeli pripravljati, da bi zavarovali vsaj najbolj kritično infrastrukturo − obrambne instalacije, komunikacijske sisteme, elektrarne …
Obramba vzhodnega boka
Na prvi stopnji bo “protidronski zid” potekal vzdolž vzhodnega boka EU na mejah z Rusijo in Belorusijo ter Ukrajino, ki je hkrati tudi vzhodni bok Nata na evropski celini. Gre za skupno pobudo Poljske, Finske, Estonije, Latvije in Litve, ki so vse članice tako Nata kot tudi Evropske unije, k vzpostavitvi integralnega varnostnega sistema, ki so ga poimenovali “Eastern Flank Watch” (staža vzhodnega boka) in bo pokrival približno 1500 kilometrov dolge meje Finske, baltskih držav in Poljske z Rusijo in Belorusijo.
Čeprav gre za visokotehnološki projekt, bo dopolnjeval tudi obstoječe fizične obrambne sisteme, torej ograjo ob finsko-ruski meji, ograjo na poljsko-beloruski meji ter obrambni sistem baltskih držav oziroma t. i. baltsko obrambno linijo ob meji z Rusijo, ki jo sestavljajo ograje, jarki in utrjene točke. Projekt bo povezoval tudi že obstoječe tehnološke obrambne instalacije držav v regiji, prav tako tudi instalacije v skupnem upravljanju Nata, vendar jih bo tehnološko še nadgradil. Nameščenih bo več radarjev, prav tako bodo namestili akustične vizualne senzorje in vzpostavili nadzor nad zračnim prostorom. Ob tem bodo začeli delovati tudi sistemi za zgodnje obveščanje in t. i. motilniki (“jammer”) ter oprema za elektronsko vojskovanje. Vse to bo povezano z umetno inteligenco, ki bo koordinirala obrambo. Za nameček bodo vzpostavili še skupna podatkovna omrežja med državami članicami EU oziroma članicami Nata ter nadzor zračnega prostora iz vesolja.
Evropsko obrambno preoblikovanje
Spremenjen bo tudi sistem fizične obrambe, in sicer bodo namesto dragih protiraketnih sistemov Patriot ali dragih prestrezanj dronov z lovskimi letali prestrezanja opravljali ceneni protidroni, cenejše rakete (za dobavo se med drugim ponujajo proizvajalci orožja Rheinmetall, Frankenburg in Saab) oziroma hitrostrelni radarsko vodeni protiletalski topovi tipa BAE Tridon Mk 2 oziroma topovi podobnih karakteristik.
Stroški te nadgradnje so del oborožitvenega programa EU, ki znaša 800 milijard evrov. Poleg tega bodo lahko del sredstev črpali iz 150 milijard evrov težkega programa SAFE (Security Assistance to Ukraine and Eastern Flank), ki predvideva varnostno pomoč Ukrajini in vzhodnemu boku, sredstva pa bodo prišla iz zaseženih ruskih sredstev v Evropi oziroma ZDA. Končno bo del financiranja, zlasti glede razvoja visoke tehnologije, prišel iz razvojnega programa EDIP. Ukrajinci, ki so si v skoraj štiriletni vojni pridobili obilico izkušenj v boju proti dronom, bodo sodelovali v snovanju razvojnih programov.
Projekt ni samo del širšega evropskega obrambnega preoblikovanja po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ampak želi prav tako zmanjšati odvisnost Evropske unije od ZDA in okrepiti lastne zmogljivosti. Prav zaradi tega so predlagali evropske proizvajalce orožja − nemški Rheinmetall, estonski Frankenburg, švedski Saab ali britanski BAE. V navezavi na to ni nenavadno, da druge evropske države navijajo za širitev projekta – denimo Romunija in Bolgarija. Prav tako je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala k “pokrivanju na jugu”, ki bi vključevalo tudi Italijo.
Bogdan Sajovic