Dlje časa smo lahko poslušali o obstoju sumov, da “so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve podjetja Gen-I, ki so vodile v finančno izčrpavanje družbe, zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar in poslovanjem družbe Borzen”. Z namenom, da bi se zadeve razjasnile – med drugim tudi sum, da je prišlo do nezakonitega financiranja stranke Gibanje Svoboda v kampanji za državnozborske volitve – se je na strani opozicije pojavil interes, da končno pride do vzpostavitve parlamentarne preiskovalne komisije.
Marsikdo se še danes sprašuje, kje je končal denar, ki ga je Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba nakazoval v tujino; kje je končal denar, ki ga je Golob nakazoval podjetju Martina Berišaja, ki je le nekaj dni pred prvim nakazilom s strani podjetja Gen-I odprl svojo podjetje in račun. Poslanska skupina največje opozicijske stranke je želela kmalu po konstituiranju doseči, da bi se ustanovila parlamentarna preiskovalna komisija, ki bi izvedla preiskavo podjetja GEN-I. Ker pa NSi tedaj ni želela prispevati potrebnih manjkajočih glasov, je bilo treba počakati na angažma Državnega sveta RS.
Vladajoči zavlačevali z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije
Ker so se v Državnem svetu RS zavedali, da je v interesu vsakega Slovenca, da se ve, kdo nam vodi državo, kdo upravlja z državnimi podjetji in konec koncev, kam gre državni denar, so na podlagi 93. člena Ustave RS podali zahtevo za odreditev omenjene preiskovalne komisije. Čeprav je bila zahteva podana že marca, je državni zbor šele v maju na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo. Razlog za to predstavlja zavlačevanje s strani vidne predstavnice Gibanja Svoboda in predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič, ki je zahtevo za ustanovitev posredovala v presojo zakonodajno-pravni službi. Prav tako pa je tudi vložila predlog zakona, ki bi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije podvrgel ustavni presoji, v kolikor bi zakonodajno-pravna služba ugotovila sum o neustavnosti.
Protipravno prevzeli komisijo
Ko je bila v maju komisija končno ustanovljena, so se v Svobodi odločili, da v slednji prevzamejo vodenje, čeprav je to naravnost v posmeh instituciji preiskovalne komisije. Državni zbor RS, kjer ima koalicija večino, je namreč zlahka izglasoval predlog, da predsednik Mandatno-volilne komisije (MVK) postane poslanec Svobode Tomaž Lah, ki pa še dandanes nezakonito zaseda omenjeni položaj.
Kot je na nedavni tiskovni konferenci pojasnil poslanec SDS Rado Gladek, je bila 23. maja potrjena sestava, s tem pa tudi predsednik preiskovalne komisije. Isti dan pa je pet članov komisije vložilo zahtevo za sklic nujne seje, ki je takrat potrjeni predsednik Tomaž Lah ni sklical v 14-dnevnem poslovniškem roku. Tako je po besedah Gladka šele 12. junija potekala prva nujna seja preiskovalne komisije z dvema točkama dnevnega reda – konstituiranje komisije in dogovor o delu. “Po končani prvi točki smo člani komisije iz vrst SDS vložili predlog dokaznega sklepa in predlog sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. V dokaznem sklepu smo navedli seznam prič, ki bi jih želeli zaslišati, in med njimi je bil tudi predsednik komisije Lah,” je pojasnil Gladek in dodal, da Lah zaradi tega ne more biti več niti član niti predsednik komisije.
Poslanec Žan Mahnič je poudaril, da ker se v SDS držijo zakona in poslovnika, so poslanci tudi vložili tretjinsko zahtevo. “Poslovnik je tu jasen. Vložena tretjinska zahteva je enakovredna rezultatu glasovanja,” je opozoril Mahnič in poudaril, da zakon o parlamentarni preiskavi pravi, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje. “Tomaž Lah zato ne more biti več predsednik, ker je priča,” je bil jasen. Ker je Lah prvo redno sejo preiskovalne komisije sklical šele za 18. september, sta bila tako Mahnič kot Gladek v zvezi s tem kritična, saj s tem prispeva k zavlačevanju in onemogočenju dela preiskovalne komisije.
Kot je v ponedeljek dejal Mahnič, vladajoči v povezavi z zadevo računajo tudi na potrditev zakona, povezanega s parlamentarno preiskavo, ki bo omogočil zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave. Omenjeni predlog zakona je bil v ponedeljek tudi sprejet, a je nanj v petek Državni svet RS izglasoval veto, zaradi česar bodo morali o predlogu glasovati na prvi naslednji seji, ki pa bo po koncu parlamentarnih počitnic.
SDS in NSi za ustanovitve nove preiskovalne komisije
V petek sta stranki SDS in NSi podali zahtevo za odreditev nove parlamentarne preiskave, ki bi ugotavljala in ocenjevala dejansko stanje ogroženosti energetske neodvisnosti Slovenije. Pri tem želijo, da se gre v pregled delovanja energetskih podjetij v državni lasti v zadnjih desetih letih. Pod zahtevo se je podpisalo 32 poslancev SDS in NS.
“Čas je, da temeljito preiščemo, kaj se je v zadnjih desetih letih dogajalo v slovenski energetiki,” je po navedbah STA izpostavil Mahnič in pojasnil, da si želijo v okviru komisije ugotoviti, če so slovenska energetska podjetja “poslovala skladno s predpisi in načeli transparentnosti ter ali je prišlo do izigravanja pri denarni in plačni politiki organov vodenja in nadzora podjetij”. Želijo pa priti tudi do ugotovitve glede vloge Državnega zbora RS, Vlade RS, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Agencije za energijo pri sprejemanju odločitev v povezavi s poslovanjem v energetskih podjetjih v državni lasti in do ugotovitve, “ali so energetska podjetja v posredni ali neposredni državni lasti neposredno ali posredno financirala politične stranke”.
Ker posledice neodgovornega vodenja nekaterih energetskih podjetij v državni lasti občutijo slovenski državljani, ki plačujejo dražjo električno energijo kot državljani večine držav članic Evropske unije, si želijo priti do odgovora, katera slovenska energetska podjetja, katerih skupščino sestavljata Vlada Republike Slovenije ali Slovenski državni holding (SDH), s svojim delovanjem škodijo tako državi kot njenim državljanom. Še posebej zato, ker je znano, da so slovenski davkoplačevalci v času energetske krize nekaterim energetskim podjetjem namenili več sto milijonov evrov. Kot je bilo mogoče slišati na tiskovni konferenci, kjer je sodeloval tudi Jernej Vrtovec iz NSi, je treba “temeljito preveriti, ali je bilo delovanje vlade ali SDH kot skupščine omenjenih podjetij in finančnega ministrstva transparentno”.
Namen preiskave je tudi ugotoviti, ali so bili nosilci javnih funkcij vpleteni oziroma ali so vplivali na domnevno finančno izčrpavanje energetskih podjetij v državni lasti ter nezakonito obvodno financirali tudi politične stranke. Kot sta prepričani stranki, je razblinjenje dvomov o tem, ali so bile tovrstne prakse primerne, nedvomno v javnem interesu, saj gre konec koncev le za podjetja, ki so v državni lasti.
Blokada preiskave bi dala jasen signal
“Če bi kdorkoli želel blokirati to parlamentarno preiskovalno komisijo, tu mislim predvsem na koalicijo, je to jasen signal, da si ne želijo razčistiti, kaj se je dogajalo v zadnjih 10 letih v slovenski energetiki, kdo je odgovoren, da je stanje danes takšno, kot je,” je bil jasen Mahnič, ki sicer računa, da bodo vladajoči naredili vse, da te parlamentarne preiskave ne bo, čeprav to pravnoformalno ni možno. Sicer pa bo po njegovo omenjena preiskava predstavljala dober test, če predlog zakona, ki je bil vložen s strani Klakočar Zupančičeve, sploh omogoča učinkovito parlamentarno preiskavo.
Glede na številne manevre, ki smo jim bili priča že v primeru ustanovitve prejšnje parlamentarne preiskovalne komisije, nedvomno ne čudi, da se je vladajoča stranka na zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije odzvala kritično in vnovič ponovila že večkrat slišano, kako naj bi šlo za “zlorabo opozicije za njihove lastne politične namene”, pri tem pa seveda “pozabljajo”, da je sicer “parlamentarna preiskava nadzorstven instrument in orodje predvsem opozicije pri nadziranju oblasti”.
A. H.