“Na morebitno večje število beguncev smo pripravljeni.” (Miro Cerar, 26. avgust)
“Slovenija je pripravljena na večje število beguncev.” (Miro Cerar, 28. avgust)
“Begunci, ki bodo prišli v Slovenijo, bodo varnostno preverjeni.” (Vesna Györköš Žnidar, 1. september)
“Slovenija je organizirana in pripravljena. Ni razloga, da bi kdo na naši meji postavljal žice ali ograje. Dokazali smo, da znamo obvladovati te tokove in se dobro sporazumeti s sosedi.” (Miro Cerar, 27. september)
Vse bolj je jasno, da vlada Mira Cerarja zadnjih dva meseca ni delala ničesar drugega, kot vse sile usmerjala v propagandno vojno – sama v zvezi z migrantsko problematiko ni naredila prav nič, vseskozi pa je iskala zunanjega sovražnika.
Najprej so bili to Makedonci, ko so želeli na svoji meji vzpostaviti red in uveljaviti pravo. Nato je bil ta grozni Orban, ki je gradil ograjo, za katero smo mi trdili, da je nikoli ne bomo. In zadnji so bili kot zunanji sovražniki okarakterizirani Hrvati, ki so k nam – menda nenadzorovano – pošiljali kolone beguncev.
Nehumana slovenska vlada
V resnici pa je bila do skrajnosti nehumana naša vlada. Namesto da bi takoj sprejela predlog Hrvatov, da njihovi vlaki vozijo do avstrijske meje, so se je obnašala arogantno in migrante res potiskala v skrajno bedo – ko so morali sredi noči pešačiti tudi do 10 kilometrov. Ne vem, ali je mislila, da bo s tem javnosti dokazala, kako brani mejo? Še dobro, da so se včeraj le sporazumeli in da sedaj vlaki vozijo vsaj čez mejo.
Ko Avstrijci niso več sprejemali tako velikega števila migrantov, se je naša vlada odločila povsem enako kot Hrvaška – migrante je dobesedno nagnala na avstrijsko mejo, da so obtičali na nikogaršnji zemlji. Se vam zdi to humano?
Tehnične ovire namesto ograje
Ampak naša vlada je šla še dlje. Za propagandno vojno si dovoli uporabljati prav vsa sredstva. Pa tukaj seveda ne gre za neumnosti, ki jih trosi predsednik vlade Miro Cerar, ko govori o tehničnih ovirah. Ok, da je cesar nag, verjetno ni jasno le otrokom.
Policijske varuške namesto varuhov reda
Bolj šokantno je dejstvo, da se v propagandne namene uporablja represivni aparat. V prvi vrsti policijo. Očitno je bilo vsakemu policaju naročeno, da koraka vsaj z enim otrokom v naročju. Če prav razumem, naloga policije ni, da opravlja delo varuške, ampak da zagotavlja red in varnost. Toda skoraj vedno vidimo na televizijskih zaslonih, kako policaji opravljajo vlogo varušk, ne pa varuhov reda.
Ko policaji opravičujejo tatvino kogarkoli, češ da ga je bilo samo strah, zato ni plačal, je jasno, da gre za zlorabo policije kot uradnega organa v propagandne namene. Ko policijska poročila vsebujejo le podatke, koliko migrantov je vstopilo in koliko izstopilo, je ravno tako jasno, da je nekaj narobe (v resnici se zdi, da so tudi številke včasih prilagojene potrebam vladne propagande). Še posebej, če običajna policijska poročila vsebujejo poročilo o posredovanju v najbolj bizarnih družinskih prepirih.
Ne najdejo požigalcev, ne najdejo tatov. Nič.
Ste morda prebrali, kdo je zanetil znameniti požar v Brežicah in povzročil izjemno škodo? Ste morda prebrali, da bi bil aretiran kateri koli migrant zaradi surovega ravnanja, groženj uradnim organom? Ne, ker tega dejansko ni v policijskih poročilih.
Prebrali pa seveda niste niti zato, ker so mediji večinoma sposobni zgolj papagajskega ponavljaja vladnih sporočil, kako je vse pod nadzorom. In zato je seveda res velik šok za tiste, ki berete tuje medije in ugotovite, da pišejo o nas prav tako, kot smo pred dvema mesecema mi pisali o dogajanju na makedonski meji, pa pozneje na madžarski in hrvaški – popoln kaos in nehumano ravnanje slovenske vlade z migranti.
Uroš Urbanija