Nedemokratičen poziv vladajočih k bojkotu referenduma

Stranka SDS poziv premierja Roberta Goloba k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini umetnikov vidi kot poziv, naj volivci “ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti“. To je po besedah poslanca Andreja Hoivika v nasprotju s tem, kar narekuje ustava.

Premierjev poziv k bojkotu referenduma člani stranke prav tako razumejo kot “dejstvo, da bi tudi volivci Svobode na referendumu glasovali proti zakonu”, kot je dejal Hoivik. Meni, da bo referendum hkrati tudi “referendum proti aroganci Golobove vlade”.

V kampanjo se je vključila tudi stranka NSi

“Če ne bodo glasovali proti temu zakonu, bo na primer pater Marko Rupnik, ki je Prešernov nagrajenec, avtomatsko prejel to pokojnino,“ je Hoivik izpostavil kot primer. Če obstane zakon iz leta 1974, pa bo imela vlada še naprej diskrecijsko pravico podeljevanja dodatkov. Glede na očitke, s katerimi se sooča Rupnik, meni, da “ne leva ne desna vlada zdaj patru Rupniku ne bi podelila teh dodatkov”. Na očitke, da je stranka SDS z rušenjem tega zakona proti merilom za dodeljevanje dodatkov, pa odgovarja, da ta čas veljajo merila, ki so bila opredeljena leta 1996.

V kampanjo se je vključila tudi stranka NSi, saj njeni člani menijo, da je prav, da ljudje odločajo o tem, “kako in kaj želijo imeti urejeno v državi”, je v izjavi za medije dejala poslanka NSi Iva Dimic. Pričakujejo, da bodo ljudje to “pravico in najvišjo obliko demokracije” tudi izkoristili. “Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bo referendum bojkotirala”, je dejala. To se ji zdi neprimerno, “saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo”. Opozorila je, da so kriteriji za dodelitev dodatkov zelo široko zastavljeni, izpuščena pa so področja, kot so rok, džez in narodnozabavna glasba.

Zobec o nedemokratičnem pozivu vladajočih

“Vsekakor je to poziv proti demokraciji,” je za Nova24TV.si dejal vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je izpostavil, da je poziv Golobove vlade k bojkotu referenduma “v nasprotju z duhom ustavnosti in demokratičnosti”. Meni, da bi moralo tako ravnanje v ljudeh spodbuditi nasproten odziv, torej prav za nasprotno ravnanje, ki bi vključevalo tudi to, da stranke s tako nedemokratičnim pogledom ne bi več izvolili.

Naj spomnimo, da je predsednik vlade Robert Golob sporočil, da se bo stranka Gibanje Svoboda vključila v referendumsko kampanjo in pozivala k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike. Ta poziv podpira tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice, medtem ko člani stranke SD menijo, da pozivi k bojkotu niso primerni za politiko. Stranki SDS in NSi poziv k bojkotu označujeta kot neprimeren. Koalicijski stranki pričakujeta, da referenduma, ki bo potekal 11. maja, ne bodo uspešno izpeljali zaradi nizke udeležbe volivcev, a Zobec pravi, da bi moral biti odziv ljudi nasproten – še večja udeležba.

Ljudje bi se morali referenduma udeležiti

“Taka dejanja se ne sankcionirajo pravno, ampak se sankcionirajo z ljudsko voljo, ki se izrazi tako, da potem ljudje grejo na referendum in ravnajo ravno nasprotno ali pa, ko so volitve, ljudje take stranke ne podprejo,“ je pojasnil Zobec in ob tem poudaril, da premierjeva dejanja predstavljajo politične apele, ki ne morejo biti podvrženi sodni presoji, saj nimajo atributov oblastnega akta. Izpostavil je, da je to politično dejanje, namenjeno volivcem, ki sicer ni v skladu z duhom ustavnosti, a nima neposrednih pravnih posledic, zato ga ni mogoče izpodbijati. “To dejanje ni splošen ali posamičen akt, temveč samo politično stališče. To je njegova svoboda izražanja. Njegov pogled na prihajajoči referendum. Referendumsko voljo je mogoče izraziti tudi tako, da se referenduma pač ljudje ne udeležijo ali posameznik ne udeleži in on kot politična persona lahko na svoje volivce vpliva in svetuje, kako naj ravnajo,” je dejal Zobec in dodal, da je to njegovo stališče do referenduma, ki pa je povsem legitimno, čeprav je v nasprotju z duhom ustavnosti. “Ni protiustavno ali protizakonito, je samo v nasprotju z duhom demokratičnosti,” je poudaril sogovorec in se strinjal, da je to ironično, saj je le predstavnik demokratične oblasti.

Javnost si zasluži celovite informacije

Golob je želel upravičiti poziv k bojkotu, češ da je referendum dejanje “proti kulturi in slovenskemu jeziku”, ob tem pa javnosti ni posredoval informacij o tem, da je zakon netransparenten, kot je poudarila stranka SDS. Po novem zakonu bi podatek o višini pokojnine ostal skrit, kriteriji novega zakona pa omogočajo dodelitev največjih dodatkov na primer patru Marku Rupniku ali Maji Smrekar, ki bi lahko prejela kar 3100 evrov, kot je pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik. Javnost si zasluži vse informacije – “za to, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede”. To je odločilo vrhovno sodišče, ko je pred leti razveljavilo referendum o drugem tiru. Vrhovni sodniki so v zvezi so to zadevo marca leta 2018 ocenili, da je vlada takrat s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v “njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev”.

Stranka SDS pričakuje dober rezultat

Stranka SDS, predlagateljica referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, bo tako v referendumski kampanji ljudi glasno in jasno pozivala, naj se udeležijo referenduma. Slednjega so člani stranke označili kot boj za dostojanstvo, pravičnost in predvsem praznik demokracije. Kot so dejali, vse vabijo, da se referenduma udeležijo in skupaj preprečijo “aroganco vlade Roberta Goloba” ter rečejo “stop privilegijem, ki jih Golobova vlada pred pokojninsko reformo namenja peščici izbrancev”. Prepričani so, da je vladno koalicijo, predvsem premierja Goloba, strah glasu ljudstva, zato poziva k bojkotu referenduma. “Če je ta zakon res tako strokoven in transparenten, potem ne vem, zakaj tako Golob kot ministrica Vrečkova pozivata k bojkotu,“ je dejal Hoivik in dodal, da se veselijo soočenj v kampanji. Prepričani so, da bodo s svojimi argumenti in podatki več kot 340.000 ljudi prepričali, naj se udeležijo tega referenduma. Tako bo kvorum za zavrnitev zakona dosežen. Kot je poudaril Hoivik, so z glasom proti pravi branik slovenske kulture, pravi branik slovenske umetnosti in bodo “v ponos Francetu Prešernu, po katerem se imenujejo nagrade, ki jih zdaj Levica izkorišča za partikularne interese”. Pri tem se je odzval na besede koordinatorice Levice in ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je državljane pozvala, naj na dan referendumskega glasovanja kot tudi sicer v kampanji počastijo kulturo, ne pa sodelujejo pri njenem uničenju. “Tudi mi pozivamo ljudi, naj počastijo kulturo z obiskom kinematografov, gledališča, s prebrano knjigo, vendar naj prej odidejo na referendum,“ je dejal. Po njegovih besedah je namreč več kot sto tisoč ljudi, predvsem upokojencev, ki si ne morejo privoščiti niti kina niti gledališča, kaj šele obiska kakšne druge kulturne ustanove. “Odšli pa bodo na referendum, kajti ta je zanje brezplačen. Hkrati pa bo večina stroškov referenduma šla ljudem, upokojencem torej, ki se bodo prijavili za volilne odbore in bodo opravili lepo delo, dolžnost, da nadzorujejo, in seveda v skladu z ustavo razglasijo rezultat ljudi,“ je še dejal poslanec SDS Hoivik.

Petra Janša