Truplo ukrajinske novinarke Viktorije Roščine, ki je umrla v ruskem ujetništvu, so konec februarja vrnili v Ukrajino, kot je potrdil namestnik notranjega ministra Leonid Timčenko. Forenzične preiskave so pokazale znake mučenja, in sicer vključno z električnimi šoki in ekstremno izgubo teže, kar sproža vprašanja o krutosti ruskega ravnanja z ujetniki. Primer Roščine, ki je lanskega septembra umrla pri 27 letih, je znova osvetlil brutalnost vojne v Ukrajini in ogroženost novinarjev, ki poročajo z okupiranih območij.
Viktorija Roščina, svobodna novinarka, ki je sodelovala z uglednimi ukrajinskimi mediji, kot so Ukrainska Pravda, Hromadske in Radio Svoboda, je avgusta 2023 izginila med novinarskim delom v okupiranem vzhodnem delu Ukrajine. Poročala je o razmerah v regiji Zaporožje, kjer je preiskovala domnevne ruske mučilnice. Po podatkih United24 naj bi ukrajinski preiskovalci ugotovili, da so jo aretirali v Enerhodarju, in sicer blizu jedrske elektrarne v Zaporožju, vendar brez uradne obtožnice.
Njena pot na okupirana območja je bila tvegana. Da bi dosegla cilj, je potovala iz Ukrajine prek Poljske in Latvije v Rusijo, preden je vstopila v okupirani Enerhodar. Dokumentarni film Vikina zadnja naloga, ki so ga pripravili ukrajinski novinarji (Slidstvo.Info) skupaj z organizacijo Novinarji brez meja ter medijema Suspilne in Graty, razkriva, da je bila Roščina v ruskem priporu podvržena nečloveškim razmeram.
Mučenje in smrt v ujetništvu
Po navedbah osebe, ki je želela ostati anonimna, je Roščina v priporni center v ruski Taganrog prispela z vbodnimi ranami in brazgotinami na roki in nogi. Trpela je zaradi hitre izgube teže, saj je ob koncu tehtala manj kot 30 kilogramov. Kljub prošnjam za zdravniško pomoč zaradi želodčnih težav, vročine in izčrpanosti ni prejela ustrezne oskrbe. Forenzična preiskava, podprta s francoskimi strokovnjaki, je potrdila znake mučenja z električnimi šoki, natančen vzrok smrti pa ostaja neznan.
Po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe je bila Roščina predvidena za izmenjavo ujetnikov med Kijevom in Moskvo. Med prevozom v moskovski zapor Lefortovo, kjer naj bi čakala na izmenjavo, je umrla. Ruske oblasti so njeno smrt potrdile septembra 2024, a šele februarja 2025 so njeno telo vrnile v okviru izmenjave posmrtnih ostankov, ko je Rusija za 757 ukrajinskih trupel dobila 45 posmrtnih ostankov svojih vojakov.
Molk zaradi strahu pred dezinformacijami
Ukrajinski uradniki so vrnitev telesa Roščine sprva prikrivali, da bi preprečili ruske dezinformacijske kampanje, kot je pojasnil Jaroslav Jurčišin, predsednik parlamentarnega odbora za svobodo govora. Identiteta je bila potrjena z več kot 99-odstotno verjetnostjo, in sicer z DNK-testi, dodatne preiskave pa še potekajo.
Primer je v Ukrajini sprožil ogorčenje. V Kijevu so lanskega oktobra na Trgu neodvisnosti pripravili spominsko slovesnost, na kateri se je okoli 50 novinarjev zbralo z njenimi portreti in zahtevalo mednarodno preiskavo njene smrti. Roščina je posthumno prejela nagrado za svoje delo, ki je razkrivalo grožnje demokratičnemu redu v Ukrajini, pri čemer ni nikoli ogrozila svojih načel, in sicer niti za ceno lastne varnosti.
Pozivi k pravici in vprašanje odgovornosti
Dokumentarni film in preiskave organizacije Novinarji brez meja so razkrili sistematično prikrivanje podrobnosti o novinarkini usodi, na katero je vplivala ruska oblast. Medtem ko Ukrajina zahteva odgovornost za njeno mučenje in smrt, Rusija ni uradno pojasnila okoliščin smrti. Primer Roščine je le eden od mnogih, ki opozarjajo na ogroženost novinarjev v vojni. Po podatkih organizacij za zaščito novinarjev je od začetka ruske invazije v Ukrajini življenje izgubilo več deset medijskih delavcev.
Viktorija Roščina je bila po besedah kolegov neustrašna in neodvisna. Njene zgodbe o življenju v okupiranih območjih so bile dragocen vir resnice v vojnem času. Njena smrt in mučenje v ujetništvu sta opomin na ceno, ki jo plačujejo tisti, ki si upajo poročati iz najtemnejših kotičkov konflikta. Vprašanje, ali bo pravica za Roščino kdaj dosežena, ostaja odprto, a njena zapuščina živi v njenih zgodbah in boju za resnico.
C. Š.