Neformalni vrh evropskih voditeljev v Parizu se je zaključil brez konkretnih rezultatov. Zataknilo se je predvsem pri vprašanju napotitve mirovnih enot v Ukrajino.
Medtem ko so se evropski voditelji srečali na neformalnem srečanju, se ameriški in ruski uradniki pripravljajo na srečanje v Savdski Arabiji, da bi razpravljali o koncu vojne v Ukrajini. Bela hiša pa je evropskim zaveznikom poslala vprašalnik z vprašanji, ali bi bili pripravljeni napotiti vojake za ohranjanje miru v Ukrajini.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je že pred tem nakazal odprtost za takšen scenarij, v ponedeljek pa je britanski premier Keir Starmer dejal, da bi razmislil o uporabi britanskih sil, če bi Amerika zagotovila varovalni mehanizem. “Pripravljen sem razmisliti o uporabi britanskih sil na terenu skupaj z drugimi, če obstaja trajen mirovni sporazum. Vendar mora obstajati zaščita ZDA, ker je varnostno jamstvo ZDA edini način za učinkovito odvračanje Rusije od ponovnega napada na Ukrajino,” je poudaril Starmer.
Danska premierka Mette Frederiksen je prav tako izrazila odprtost za to idejo, a opozorila, da je treba pred tem razrešiti številna vprašanja. Poudarila je, da bo ključno stališče ZDA: “Bodo podprli Evropejce v primeru napotitve vojakov?” Nemški kancler Olaf Scholz je bil do razprave o mirovnikih precej bolj kritičen in jo označil za “popolnoma preuranjeno” ter “zelo neprimerno“. Podobnega mnenja je tudi španski premier Pedro Sánchez, medtem ko je poljski premier Donald Tusk izključil možnost, da bi Poljska poslala vojake v Ukrajino, čeprav je poudaril, da bo njegova država podpirala logistične in politične napore zaveznikov, ki bi se morda odločili za tak korak.
Evropa izključena iz Trumpovih pogajanj
Vrh v Parizu je bil organiziran kot odziv na nedavni telefonski pogovor med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, v katerem sta voditelja dosegla dogovor o začetku mirovnih pogajanj. Ta nenadni premik je presenetil Evropo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v usklajenem sporočilu poudarila, da mora Ukrajina doseči “mir z močjo”, pri čemer je treba spoštovati njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.
Keith Kellogg, posebni odposlanec ZDA za Ukrajino in Rusijo, je pojasnil, da bo Evropa sicer vključena v posvetovanja. Hkrati pričakuje, da bo Evropa prevzela večji delež bremena podpore Ukrajini, medtem ko ZDA usmerjajo svojo pozornost proti Kitajski in meji z Mehiko.
Trumpovi svetovalci, vključno z obrambnim ministrom Petom Hegsethom, so dali jasno vedeti, da bodo prihodnje mirovne misije v Ukrajini delovale brez zaščite 5. člena Nata o kolektivni obrambi. Takšno stališče postavlja evropske voditelje v težaven položaj, saj se morajo odločiti, ali so pripravljeni sami nositi odgovornost za stabilnost Ukrajine in varnost celine. Medtem se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski upira vsakršnim dogovorom, ki bi bili sklenjeni brez Kijeva.
Spreminjanje ameriških prioritet
Obrambni minister Pete Hegseth je prejšnji teden dejal, da članstvo Ukrajine v Natu ni realistična perspektiva in da evropska varnost ni več prednostna naloga ZDA. Ameriški podpredsednik JD Vance je prejšnji teden na münchenski varnostni konferenci v svojem govoru okrcal evropske voditelje zaradi, po njegovi oceni, kratenja svobode govora.
A. H.