V luči afere, ki je nastala potem, ko je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pooblaščeni skupini parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) onemogočila preiskovanje suma pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji, se je oglasil nekdanji direktor slovenske kriminalistične policije in odvetnik Dušan Mohorko in razkril, da je imel kot direktor kriminalistične policije kar precej nadzorov preiskovalne komisije DZ. “Nikoli problematiziral…in kot zmeraj so te nadzore vodili opozicijski poslanci. Hudo bo ko bo izvršna oblast odločala kaj se lahko nadzira in kaj ne,” poudarja.
Razpadajoča vlada Marjana Šarca v svojih zadnjih izdihljajih dosledno krši temeljna načela parlamentarne demokracije, katere del so tudi sistemi zavor in ravnovesij, žal pa jim pri tem pomagajo tudi osrednji mediji. Zadnja poteza generalne direktorice policije Tatjane Bobnar, ko Knovs ni dovolila nadzora o resnih sumih policijskega nadzora nad poslanci, je postavila šefico policije ob bok direktorju Sove Rajku Kozmelju, ki prav tako ni dopustil, da bi Knovs dokončal nadzor nad kadrovskimi potezami v zvezi s Šarčevo znanko Natašo Hribar na Sovi. To pa je v pravni in demokratični državi nesprejemljivo ter nedopustno.
Nekdanji direktor kriminalistične policije Dušan Mohorko je na Twitterju razkril, da je imel kot vodja kriminalistov kar precej nadzorov preiskovalne komisije državnega zbora. Pri tem se nadzoru nikoli ni upiral ali ga kakorkoli problematiziral, saj je takrat še veljalo, da pristojna komisija zakonodajnega organa bdi nad zakonitostjo dela policije. Prav tako je Mohorko poudaril, da so komisije vedno vodili opozicijski poslanci, kar je še dodatno utrdilo videz strokovnosti preiskave. “Hudo bo, ko bo izvršna oblast odločala, kaj se lahko nadzira in kaj ne,” je izpostavil nekdanji kriminalist in odvetnik in opozoril na nepremišljene izjave vladajoče politike, “strokovnjakov” za varnost ter medijev, ki slepo asistirajo pri napadih na Knovs in poslanca Žana Mahniča.
Kot direktor krim. policije sem imel kar precej nadzorov preiskovalne komisije DZ. Nikoli problematizral…in kot zmeraj so te nadzore vodili opozicijski poslanci. Hudo bo ko bo izvršna oblast odločala kaj se lahko nadzira in kaj ne.
— Dušan Mohorko (@MohorkoDusan) February 21, 2020
Stroka enotna, da je nadzor nujen
Najbolj zgovorno je, da je v primeru blokade nedavne preiskave Knovs nekdanji ustavni sodnik ter sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasburgu dr. Boštjan M. Zupančič poudaril, da je z onemogočenjem ogleda Bobnarjeva kršila pravila nadzora. “Vse podatke, ki jih policija ima, je Knovs-u ali pooblaščenim v izvršilni in zakonodajni veji oblasti, vključno z ministrstvom za notranje zadeve, dolžna priskrbeti. Odvetnik Aleksander Pevec in jaz sva zadevo natančno obdelala v pravnem mnenju, ki je bilo objavljeno v Pravni praksi konec januarja. Zakonodajna veja oblasti ima preiskovalna pooblastila za sodno vejo oblasti ter izvršilno vejo oblasti,” je jasen M. Zupančič.
Zakonodajna veja oblasti, torej Komisija državnega zbora ima tako pravico poizvedovati po nepravilnostih v pravosodju, ima pravico zasliševati sodnike, tožilce in vse ostale, razen tistih, kjer so zadeve pendentne, viseče, so še v teku. Ravno tako ima pravico zakonodajna veja oblasti, pravico poizvesti pri policiji in jih nima nihče pravice blokirat. Vsaka ustava mora apostrofirati predvsem kontrolo zakonodajne in sodne oblasti nad izvršno, ne pa obratno, ker je drugače koncentracija moči prevelika, saj navaja k zlorabi oblasti. Po besedah Zupančiča tako pri odnosu med izvršno in zakonodajno vejo oblasti ne gre toliko za kontrolo prve nad drugo, kolikor gre za “uravnoteženje moči”.
Podpredsednik Knovsa Žan Mahnič je po blokadi Bobnarjeve izjavil, da celoten mandat Knovs le poslušajo, da niso pristojni za nič. “Vedno poudarjamo, da smo pristojni za nadzor, zlasti, ko gre za sum nepravilnosti. Tatjana Bobnar bi nam danes lahko z vpogledom v evidenco takoj dokazala, da očitki o zlorabi policija ne držijo. Tega ni storila.” Torej, namesto, da bi Bobnarjeva članom Knovsa le preprosto omogočila vpogled v želeno dokumentacijo, je ta s svojo blokado preprečila neodvisni nadzor policije, s čemer je ta upravičeno pri marsikomu pustila grenak priokus. Tega pa je še dodatno začinil napad Mahniča s strani policije na svojem Twitter profilu, kjer so zapisali: “Med včerajšnjim nadzorom ste generalni direktorici policije dejali, naj pomisli na svojo prihodnost. Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade.” Vse skupaj pa je šlo še tako daleč, da je Bobnarjeva dan kasneje podala pompozno izjavo in se posipala s pepelom, češ, da Slovenska policija ne bo podaljšana roka politike. Zatrdila je, da so strokovna služba, ki služi ljudem in ne interesom politike. “Zato javno sporočam, da naj se gredo politične kampanje z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun slovenske policije in z žuganjem in s pritiski njenemu vodstvu.”
— 𝗥𝗘𝗖𝗢𝗩𝗘𝗥 𝗬𝗢𝗨𝗥 𝗔𝗖𝗖𝗢𝗨𝗡𝗧𝗦 𝗛𝗘𝗥𝗘 (@kevin_techworld) February 19, 2020
Dejstvo je, da Ustava RS in zakoni RS ščitijo državljana, ne funkcionarje. Pri tem je stroka enotna. Srž problema predstavlja, da policija ni dovolila parlamentarnega nadzora. Jasno kot beli dan pa je, da če bi vse počeli zakonito, bi z lahkoto ovrgli sume tako, da bi omogočili izvedbo nadzora. Mnogi, ki so bili morda do sedaj skeptični okrog tega, da se tovrstni pritiski v politiki dogajajo, sedaj upravičeno sumijo, da je v tem nekaj resnice.
Hana Murn