Nekdanja Dnevnikova novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković ter odgovorna urednica Suzana Rankov so v petek, 8. maja 2019, stopili pred okrajnega sodnika, kjer so zanikali obtožbo o zlorabi osebnih podatkov, ki jih bremeni zaradi objave prisluhov Tomažu Lovšetu. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar istega časopisa Tomaž Modic, za katerega pa je bil predobravnavni narok prestavljen. Gre za novinarje, ki so prisluhe dobivali direktno iz obveščevalnih struktur in ne s preiskovalnim novinarskim delom, saj so na Dnevniku delovali v službi globoke države, ki je imela pri Mercatorju svoje interese.
Tomaž Cirman, Vesna Vuković in Suzana Rankov niso nobeni novodobni heroji ali “Juliani Assangei”. Pisunov, ki so zlizani z obveščevalnimi strukturami ter globoko državo, ki je imela svoje interese pri prodaji Mercatorja, namreč ne moremo tretirati kot žrtve sistema. Obtožnica jih namreč bremeni objave prepisov policijskih prisluhov Lovšetu, ki je po poročanju STA pred leti svetoval pri prodaji Mercatorja. Dnevnik je namreč jeseni 2013 objavil serijo člankov, ki so vključevali tudi vsebino policijskih prisluhov Lovšetu.
Sam Lovše je na Twitterju zapisal, da že šest let išče pravico na sodišču, a dokler ni končana kazenska tožba s strani države, niti ni smiselno začenjati odškodninske tožbe. Kakor je povedal Lovše, je “edini, ki so mu z lažnivo interpretacijo prisluhov naredili medijski uboj!”.
Ne. Objava teh prisluhov nima zveze z žvižgači. Novinarska ekipa na @Dnevnik_si, ki je te prisluhe objavila, je bila sestavni del agende s posebnimi interesi pri Mercatorju. Dejansko je šlo za posebni, ne glih javni interes!
Pa imam o @tomazlovse, saj to se ve, svoje mnenje. 1/2 https://t.co/jqJYGicBmK— BojanPožar (@BojanPozar) May 8, 2019
Ob tem se je vprašal, ali bi si kak medij drznil objaviti policijske prisluhe v zadevi farmacevtka, v katere je bil vpleten ljubljanski župan Zoran Janković. “V mainstream fake medijih svobodnega novinarstva ni! Novinarji niso svobodni, ker so mizerno plačani, tako da morajo biti prijazni in uslužni do omrežij. Nekateri lastniki le-teh pa so ustvarjali bančno luknjo in oni pač delijo vrednostne sodbe,” je bil kritičen Lovše.
Taista novinarska ekipa @Dnevnik_si je pred leti dobila daljši seznam privilegiranih potnikov✈️Adrie Airways (vir meni poznan). Toda objavili so zgolj tista imena, ki so bila takrat označena za tarče: @GregorVirant1 Matjaž Rakovec … preostalih pa ne.
Vedno jim gre za agendo.😉 https://t.co/VTqZIVVyxm— BojanPožar (@BojanPozar) May 8, 2019
Ob tem se je Lovše obregnil tudi ob dejstvo, da se želijo obtoženi Dnevnikovi “novinarji”, kot jih je označil Lovše, prikazati kot žrtve. Namreč, zadeva se že več let vlači po sodiščih. Prvotno sodbo okrajnega sodišča je vrhovno sodišče “raztrgalo”, okrajno pa je “spet (razsodilo) v korist globoke države”. Zdaj je zadeva spet na višjem sodišču.
Obramba se zdaj skuša izgovarjati, da ne morejo vedeti, ali je pri objavi prisluhov res šlo za prisluhe, zaradi česar želijo dostop do vseh prepisov in poslušanj originalnih posnetkov, ki so bili pridobljeni po odredbi preiskovalnega sodnika.
Iz tega razloga so celo predlagali sodišču pridobitev prisluhov Jankoviću v zadevi farmacevtka, v kateri naj bi ženski zagotovil službo v zameno za spolne usluge.
Obramba želi pridobiti vse prisluhe
Kakor je utemeljila obramba Dnevnikovih novinarjev, “bo le na ta način možno odgovoriti na dilemo, zakaj tožilstvo preganja novinarje, katerih profesionalna dolžnost je, da dobljeno informacijo posredujejo javnosti, medtem ko tisti, katerih dolžnost je prisluhe varovati in hraniti, le-te lahko posredujejo javnosti brez sankcij”.
Ravno tako si želijo, da bi sodišče pridobilo morebitne izsledke in prisluhe, ki naj bi jih imela Sova, ki naj bi po informacijah obrambe spremljala postopek prodaje Mercatorja.
Ravno tako želi obramba zaslišati nekdanjega lastnika Agrokorja Ivico Todorića, odvetnika Mira Senico, nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa, ki so jim varnostni organi pri prodaji Mercatorja ravno tako prisluškovali, hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, publicista Tadeja Troho, kot tudi “več oseb, ki so sodelovale pri inšpekcijskem nadzoru, povezanem z uhajanjem prisluhov v javnost”.
R. O.