Problemi slovenskega zdravstva in vojske samo rastejo – začetek reševanja težav je v spremembah enotnega plačnega sistema!

Alenka Forte in Jelka Godec. (Foto: Twitter)

Zdravstveni razlogi so s položaja odnesli prejšnjega ministra Sama Fakina, z njegovim naslednikom Šabedrom pa so se težave v zdravstvenem sistemu začele samo še dodatno kopičiti in vse kaže, da jih novi zdravstveni minister Aleš Šabeder ne bo zmogel rešiti. Zato v SDS predlagajo izredno sejo državnega zbora, na kateri bi sprejeli priporočila v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju, in zahtevajo, naj vlada pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju – tudi z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema.

Konec marca smo pisali o kopičenju težav v zdravstvu, ki so aprila kulminirale v kolektivni odpovedi več kot 20 zdravnikov v zadnjih dveh mesecih. Poslanka SDS Jelka Godec in predsednica odbora za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS ter kandidatka za evropsko poslanko Alenka Forte sta nanizali več razlogov, zakaj je potrebno zdravstvo in vojsko izvzeti iz enotnega plačnega sistema, ki velja za celotni javni sektor.

Dosedanji plačni sistem je nepravičen
Strokovnjakinji menita, da je treba več sprememb narediti predvsem pri vzpostavitvi ustreznih razmerij med plačnimi razredi in za spodbujanje nagrajevanja, ki bi omogočalo, da so bolj učinkoviti zaposleni bolje plačani, hkrati pa potrebujemo ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje, variabilni del plače pa bo sestavljen kot del plače iz naziva višje produktivnosti, s čimer se bo spodbujalo zaposlene v javnem sektorju.

Plače zdravnikov morajo biti konkurenčne
Spomnimo, da so zdravniki družinske medicine v Kranju, Šenčurju, Naklem, Cerkljah, Preddvoru in na Jezerskem aprila zaradi preobremenitev podali odpovedi pogodb o zaposlitvi, zdaj pa so zaradi dopustov ambulante še vedno zaprte. V Kranju tako ne morejo zagotoviti nadomeščanj kljub dvema nadomestnima ambulantama za akutno obravnavo bolnikov. Gneča in zmeda, ki je nastala zaradi tega, pa je kulminirala v številne telefonske klice nezadovoljnih pacientov na ministrstvo za zdravje.

Foto: STA

Izstop zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju bi bil komaj prvi korak in komaj nakazan zametek, v katero smer se morajo odvijati spremembe na področju zdravstva. Treba bi bilo spremeniti tudi druge zakone na področju zdravstva. Problem, s katerim se soočajo tudi v drugih državah, je pomanjkanje zdravnikov, ki odhajajo v države, kjer so plače višje.

“Slovensko zdravstvo je tik pred celotnim razsulom. S strahom čakamo 1. junij, ko bo sindikat Fides verjetno začel uresničevati napoved o 40-urnem delavniku. Ko bodo zdravniki delali 40 ur na teden ter največ 8 ur za dežurstvo, kar je, mimogrede, tudi evropska direktiva o delovnem času, se bo šele razgalilo, kje slovensko zdravstvo je. Žal na škodo bolnikov,” je opozorila Alenka Forte in izpostavila, da bi morali že zdavnaj načrtovati kadre za vse profile in jih bomo tudi morali, če hočemo, da bomo slovensko zdravstvo izpeljali iz krize.

Ivan Šokić