Interpelacija zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja je znova sprožila burne razprave o njegovem delu in vodenju ministrstva za notranje zadeve. Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak je v svojih izjavah ostro komentiral delovanje trenutnega ministra, pri čemer je izpostavil več problematičnih vidikov. Gorenak meni, da je interpelacija za vsakega ministra stresna situacija, še posebej, če “ima minister kar precej masla na glavi”, kar po njegovem mnenju velja za Poklukarja.
Med očitki, navedenimi v interpelaciji, so neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev, problematična reorganizacija centra za varovanje in zaščito, kadrovski primanjkljaj ter poslabšanje splošne varnosti v državi. Poleg tega je v ospredju tudi sum trgovanja z ljudmi, povezan z gostincem Alešem Hvalo, kar dodatno obremenjuje ministra.
Na vprašanje, ali bo interpelacija uspešna, Gorenak ostaja skeptičen. Poudarja, da so v zgodovini Republike Slovenije uspele le tri ali štiri interpelacije, kar pomeni, da je verjetnost uspeha majhna. “Interpelacija je orodje opozicije, opozicija pa nikoli nima 46 glasov,” je dejal Gorenak in dodal, da je za uspeh interpelacije potrebna podpora dela koalicije, kar se zgodi le izjemoma. Kot primer navaja leto 1999, ko je SD pod vodstvom Boruta Pahorja glasovala za razrešitev notranjega ministra Mirka Bandlja. “Če mene vprašate, ali bo ta interpelacija uspela ali ne, lahko danes stoodstotno povem, da ne bo,” je odločen Gorenak.
Kljub temu poudarja, da formalni neuspeh interpelacije ni edini cilj. “Smisel interpelacije je v tem, da se razkrijejo nepravilnosti, da se opozori na nepravilnosti,” pravi Gorenak. Po njegovem mnenju interpelacija služi kot platforma za javno razpravo o delovanju ministra in ministrstva, kar omogoča volivcem, da si ustvarijo mnenje o delu vlade, in se strinja, da so interpelacije neuspešne le “formalno”. Predhodne interpelacije in naknadni odstopi ministric in ministrov v tej vladi to dokazujejo.
Očitki zoper Poklukarja in domnevna afera
V središču interpelacije je tudi afera, povezana s kobariškim gostincem Alešem Hvalo, ki je osumljen trgovine z belim blagom. Po poročanju oddaje Tarča na TV Slovenija naj bi Hvala izvedel, da je bil prijavljen policiji, kar odpira vprašanja o domnevnem odtekanju informacij z notranjega ministrstva. Minister Poklukar je v izjavi za medije zanikal vpletenost v preiskavo, priznal pa je, da se s Hvalo poznata iz srednješolskih let in da je občasno obedoval v njegovem lokalu.
Gorenak glede tega poudarja, da je dolžnost ministra, da se izogiba situacijam, ki bi lahko bile videti sporne. “Vsak minister je deležen poskusov vplivanja na njegovo delo. Dolžnost ministra je, da se z največjo možno intenziteto izogiba konfliktnim situacijam,” pravi. Ob tem dodaja, da je tudi sam kot minister prejemal podobne ponudbe, a se jim je izogibal, saj je to po njegovem mnenju ključno za ohranjanje integritete.
Kritika Poklukarjevega vodenja ministrstva
Gorenak ne skriva kritičnega stališča do Poklukarjevega vodenja ministrstva. Osebno ga pozna od njegovega ministrovanja, a meni, da Poklukar pogosto uporablja “levičarske floskule” o Sloveniji kot najvarnejši državi, ki po Gorenakovem mnenju nimajo realne podlage. “Ne morete govoriti o varni državi, če imate več najhujših kaznivih dejanj, več ilegalnih migrantov in tako dalje,” je poudaril Gorenak, ki trdi, da takšne izjave niso podprte z dejstvi.
Poleg tega Gorenaka ne preseneča Poklukarjeva nesposobnost, saj meni, da mu primanjkuje kompetenc za vodenje ministrstva. “Nekdo, ki je v preteklosti le nosil beležke in umikal stole predsedniku, kar je on počel v protokolu ministrstva za obrambo, bo zelo težko znal voditi ministrstvo, če o tem nima pojma,” je oster Gorenak. Dodaja, da minister uporablja naučene fraze, ki prepričajo le del javnosti, medtem ko mu primanjkuje temeljnega znanja o varnostnem sistemu države.
Problem odtekanja informacij in varnostni sistem
Glede domnevnega odtekanja informacij s policije Gorenak ostaja previden. Pravi, da informacije pogosto “odtekajo pod firmo tako imenovanih poštenih policistov”, ki anonimno opozarjajo na nepravilnosti, a včasih tudi zavajajo. “Imate poštene policiste, ki anonimno opozarjajo na prave stvari, imate pa tudi take, ki izkoriščajo izraz ‘pošteni policisti’ in lažejo,” pojasnjuje Gorenak.
Ob tem izpostavlja tudi širši problem razpada varnostnega sistema. Opozarja na zahteve po lastnih varnostnih službah, ki so jih izrazili predsednik vlade Robert Golob, predsednica republike Nataša Pirc Musar, hkrati pričakuje, da bo naslednja to zahtevala tudi predsednica Državnega zbora. “Srce se mi para, ko vidim, kako se razpada varnostni sistem, ki deluje od leta 1992,” pravi Gorenak in dodaja, da je slovenska policija povsem sposobna zagotavljati varovanje, kar dokazujejo tudi pretekle izkušnje, med katerimi je tudi varovanje papeža leta 1997.
T. B.