Nemški poslanci so v sredo po 90 letih sprejeli resolucijo, s katero so stradanje oziroma gladomor milijonov Ukrajincev pod sovjetskim voditeljem Josipom Visarionovičem Stalinom razglasili za genocid. Resolucijo, ki je bila sprejeta s širokim konsenzom, je pozdravil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in opozoril, da Rusija danes z uničevanjem kritične infrastrukture ogroža civilno prebivalstvo Ukrajine. Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni pa je danes predstavila nov predlog zakona o priznanju gladomora kot genocida. Slovenije ni med državami, ki bi gladomor priznale kot genocid.
Nemški parlament je gladomor (holodomor) v Ukrajini v tridesetih letih prejšnjega stoletja pod sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom razglasil za genocid. Do tega je prišlo predvsem zato, ker je Ukrajina opozorila, da Rusija v današnji vojni uporablja podobne taktike. Sovjetsko vodstvo je zatiralo ukrajinski način življenja, jezik in kulturo v svojih prizadevanjih za nadzor lokalnih kmetov, piše v sporočilu za javnost nemškega parlamenta. “Z današnje perspektive to kaže na zgodovinsko-politično klasifikacijo kot genocid. Nemški bundestag deli takšno klasifikacijo.” Tri stranke v vladni koaliciji kanclerja Olafa Scholza, Socialni demokrati, Zeleni in Svobodni demokrati ter glavni opozicijski Krščanski demokrati (CDU) in zavezniška konservativna Krščanskosocialna unija (CSU) so v bundestagu glasovale za resolucijo.
Poslanec stranke Zelenih Robin Wagener je v parlamentu dejal, da je bil cilj ubijanja z lakoto tudi politično zatiranje ukrajinske nacionalne identitete, ukrajinske kulture in jezika. Poudaril je, da vzporednic z današnjim dnem ni mogoče spregledati, kar so devet mesecev po začetku ruske vojne v Ukrajini poudarili tudi drugi govorniki. “Trenutna agresivna vojna Rusije proti Ukrajini je v skladu s to zgodovinsko tradicijo,” je dejal konservativni poslanec Volker Ullrich.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da uporablja podobno taktiko tudi v sedanji vojni v Ukrajini. “Nekoč so nas hoteli uničiti z lakoto, zdaj pa s temo in mrazom,” je Zelenski zapisal na Telegramu in dodal, da se ne bodo zlomili. Rusija je v zadnjih tednih ciljala na kritično infrastrukturo po vsej Ukrajini z valovi zračnih napadov, ki so ubili civiliste in sprožili obsežne izpade električne energije. Resolucija med drugim poziva nemško vlado, naj deluje proti “kakršnim koli poskusom širjenja enostranske ruske zgodovinske naracije” in naj še naprej podpira Ukrajino kot žrtev sedanje vojne. Tudi italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni je predstavila nov predlog zakona o priznanju gladomora kot genocida.
Stalinov režim do smrti izstradal 10 odstotkov ukrajinske populacije
Gladomor v grobem pomeni zadana smrt zaradi lakote – v Ukrajini je na tak način v letih 1932–33 umrlo najmanj 4 milijone ljudi, po nekaterih podatkih je število še mnogo višje, saj gredo številke tja do 10 milijonov. Ukrajinski parlament je že leta 2006 gladomor označil za genocid nad prebivalci države. Novembra 1932 je sovjetski diktator Stalin poslal policijo, da zaseže vse žito in živino z na novo kolektiviziranih ukrajinskih kmetij, vključno s semeni, potrebnimi za sajenje naslednjega pridelka. Rusija je obtožbo o genocidu kategorično zavrnila in trdila, da niso bili samo Ukrajinci, ampak tudi Rusi, Kazahstanci, povolški Nemci in drugi žrtve velike lakote v Sovjetski zvezi v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. A dejstvo, da je umrlo daleč največ Ukrajincev, ostaja. Kupi žita in krompirja, ki so bili namenjeni za izvoz v Rusijo, so gnili na prostem – ljudje niso smeli niti do teh.
Komunistični režim se je na vse pretege trudil prikriti resnico
Kot so pred dnevi objavili v Demokraciji, 7. avgusta 1932 sta Vseruski centralni izvršni odbor in Svet ljudskih komisarjev ZSSR sprejela resolucijo “O zaščiti socialistične lastnine”, kjer je bil uveden “najvišji ukrep socialistične zaščite” za krajo kolektivnega kmetijskega premoženja – usmrtitev z zaplembo vsega premoženja ali zaporna kazen najmanj 10 let. Tudi poskus, da bi domov prinesel pest žita s kolektivne njive, da bi nahranil lačne otroke, je bil označen kot tatvina. Ni presenetljivo, da so sodobniki to resolucijo imenovali “zakon o petih klasih žita”. Vaščani so se v lakoti odpravljali v mesta, kjer pa jim prodajalci niso smeli prodati kruha, od lakote so tako umirali kar sredi ulice. Po podatkih Inštituta za nacionalni spomin je zaradi namensko organizirane velike lakote umrlo od 4,5 do 7 milijonov ljudi. To pomeni, da je na vrhuncu umrljivosti junija 1933 v Ukrajini umrlo približno 34.170 ljudi, kar pomeni 1.420 ljudi vsako uro, 24 ljudi vsako minuto. Vsakih 5 sekund – 2 osebi.
Slovenije ni med državami, ki bi gladomor priznale kot genocid
Nepriznavanje gladomora kot genocida pomeni zanikanje žrtev zločina proti človečnosti in distanciranje od Stalinovega smrtonosnega diktatorskega komunističnega režima. Po podatkih Muzeja gladomora v Kijevu je gladomor kot genocid poleg Ukrajine priznalo 16 držav: Avstralija, Ekvador, Estonija, Kanada, Kolumbija, Gruzija, Madžarska, Latvija, Litva, Mehika, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, ZDA in Vatikan. Evropski parlament je 23. oktobra 2008 sprejel resolucijo, s katero je namerno povzročeno lakoto v Ukrajini – holodomor – priznal za zločin zoper človečnost.
Sara Kovač