Nemčija se pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza podaja v enega najdrznejših premikov v svoji povojni zgodovini. Do leta 2030 se namerava zadolžiti za več kot 800 milijard evrov, da bi financirala obsežno obnovo vojajše zmogljivosti in modernizacijo infrastrukture. Odločitev predstavlja konec desetletij politike “Schwarze Null” (črne ničle) in uravnoteženih proračunov, ki so bili zaščitni znak nemške ekonomske politike.
Po volilni zmagi krščanskih demokratov (CDU) je vlada spremenila ustavno omejitev zadolževanja, tako da obrambni izdatki niso več omejeni. To omogoča praktično neomejeno zadolževanje za vojaške namene. Že naslednje leto naj bi Nemčija z finančnih trgov zbrala več kot 200 milijard evrov, kar je 12,5-odstotno povečanje v primerjavi s trenutnimi ravnmi, poroča Clash Report.
Obrambni izdatki bodo naslednje leto dosegli 109 milijard evrov, do konca desetletja pa kar 183,6 milijarde evrov. To vključuje tudi 11,6 milijarde evrov pomoči Ukrajini. Nemčija načrtuje, da bo letos dosegla 2,8 odstotka BDP za obrambo (cilj NATO), do leta 2029 pa celo 3,5 odstotka. Gre za največjo vojaško gradnjo od časa hladne vojne, ki jo poganjata predvsem strah pred rusko agresijo in negotovost glede prihodnosti ameriških varnostnih garancij v Evropi pod predsednikom Donaldom Trumpom.
Dvojni cilj: obramba in infrastruktura
Poleg vojske je vlada ustvarila 500-milijardni infrastrukturni sklad za obnovo cest, železnic, bolnišnic in energetskih omrežij. Leta 2027 naj bi za te namene namenili okoli 55 milijard evrov novega dolga. Ukrep naj bi ublažil tudi posledice ameriških trgovinskih tarif in energetskih pretresov, povezanih s konflikti na Bližnjem vzhodu.
Kljub dobrim namenom se že pojavljajo resni pomisleki. Obresti na državni dolg se bodo do leta 2030 skoraj podvojile – z 42 na 81 milijard evrov letno. Nemški industrijski lobi (BDI) in predstavniki strojne industrije opozarjajo, da takšno zadolževanje ogroža fiskalno stabilnost največjega evropskega gospodarstva, ki že tako kaže znake strukturne stagnacije. Minister za finance Lars Klingbeil je kritike zavrnil z besedami, da v času ruske grožnje ni mogoče vztrajati pri starih fiskalnih dogmah.
Kaj to pomeni za Evropo?
Nemški premik lahko pomeni novo poglavje evropske varnostne arhitekture. Če bo uspešen, bi lahko postal zgled za druge članice EU in NATO pri krepitvi lastne obrambe. Hkrati pa tvega povečanje javnega dolga, višje davčne pritiske in morebitne napetosti znotraj koalicije ter med konservativci, ki so še pred kratkim zagovarjali povsem drugačno ekonomsko filozofijo.
A.H.